Ok, bom pa še jaz pristavil lonček.
Tam okrog leta 1968 sem biol poklican v Sombor kot intendant, bil sem "plavc". Prvi trije meseci obuke jebeni, prali smo posodo v letalskem hangarju, kjer je bila jedilnica, saj so pravo kuhinjo in jedilnico prenavljali. V mestu sem bil samo 3x in to v enem tednu. Prvič v nedeljo po zakletvi, drugič že v sredo, kao neka nagradna, potem pa sobota prvo redovno u grad. Smo se ga nažrli, peli slovenske in gazili strojaka sredi ceste v dežju, pa nas je vojna policija dostavila nazaj v kasarno. Sombora več nisem videl.... V prekomando se je šlo tako, da je v to našo ogromno kasarno pripeljal vlak in nas naložil, cilja nismo vedeli do konca, edino to, da je zadnja postaja Kosovo. No, jaz sem prišel na vrsto že v Beogradu, v bistvu Zemunu, kjer so nas odpeljali v majhno kasarno, kjer je bilo poveljstvo RV in PVO (ratno vazduhoplovstvo i protivazdušna obrana). Delal sem v kuhinji, kot na šihtu, ena smena jaz in neki Lazo iz Ljubljane, v drugi pa brača iz Bihača, dvojčka Haso in Huso!!! Bilo je carsko, v mesto lahko vsak dan, hodil po kasarnah na "posete" prijateljem, ki jih je bilo po Beogradu kar nekaj, pa na fuznal Crvene zvezde... Seveda je bilo zudi kar nekaj slabih trenutkov ( šiptarju sem jebal mater v liniji, pa me je eno uro držal za kravateljc, njegov zemo, moj prijatelj, pa mu je nekaj dopovedoval po njihovo, potem je le popustil, pa napad name, ko me je od nekega generala sin napadel, ker ga na liniji v kuhinji nisem jebal 5%, in mi je s čelado v roki razbil glavo, da so me odpeljali v VMA, pa še nekaj takih štorij).
Prve tri mesece sem scal kri, jebanje do konca, potem pa sem 9 mesecev užival. Stikov nimam nič z nobenim, bi bilo pa fino koga videti po toliko letih.