Citat:
Uporabnik jurek1973 pravi:
Igi, na žalost ljudje ne ločijo med različnimi vrstami zdravnikov.
Niti med različnimi nivoji zdravstva, še manj pa vejo, kak in kdo plačuje posamezne zadeve.
Torej:
Imaš več nivojev v zdravstvu.
* primarni: družinski zdravniki, pediatri, ginekologi (in lekarnarji).
* sekundarni: specialisti (nevrologi, oftalmologi, psihiatri, kirurgi, gastro, derma, radio,...) in (splošne) bolnice
*terciarni: klinike, inštituti, ...
Samoplačniško zdravniki delajo v veliki večini le na sekundarnem nivoju.
Prav tako je največ koncesionarjev na sekundarnem nivoju.
Na primarnem nivoju je privatnikov (s koncesijo) malo in vedno manj.
Samoplačniških zdravnikov na primarnem nivoju NI.
Čakanje:
na primarnem nivoju: max nekaj dni. (zato tudi ni samoplačniških zdravnikov tu, ker nikomur ni potebno več kot nekaj dni čakati)
na sekundarnem: do nekaj let, razen če gre za urgentno zadevo.
(tu je veliko možnosti za samoplačniško preskakovanje vrst)
na terciarnem: nujne zadeve takoj, ostalo pa....
Obremenjenost:
primarni nivo: cca 70-80 pregledov na dan. Ob špicah (gripe,...) tudi preko 100. Ob mirnih dnevih (poletje, počitnice) okoli 40-50.
Pogleda se vse, kar pride v ambulanto. Redkokoga se prestavi na naslednji dan. Ker tako določa zakon in ZZZS. (sami si pa izračunajte, koliko minut na pregled to pomeni).
sekundarni nivo: po večini je količina pregledov določena s številko, ki jo ZZZS določi. In številka ni ravno obremenjujoča. Na te preglede se naroča. In ker jih je le omejeno število, nastajajo čakalne vrste.
Zadevo zaenkrat rešujejo samoplačniški zdravniki. (zato da opraviš pregled hitreje, greš nazaj k družinskem, ki reče, kam naprej).
terciarni: enako kot sekundarni. ZZZS določi števikko, potem pa se j**bi.
Plačila:
na primarnem: ZZZS plača glavarino, manjši del pa po številu opravljenih storitev.
na ostalih nivojih: ZZZS po večini določi in plača število posegov določene vrste.
Kar je opravljenega več, kot ZZZS določi, gre v minus izvajalca.
ZD to pokrivajo z raznimi plačljivimi storitvami, ki jih zraven opravljajo, specialisti preko programa večinoma ne grejo, bolnicam pokrije minus država.
Nadure in dežurstva:
na primarnem jih ni. dežura (družinski zdravniki) se edino na urgenci ob vikendih. In to NI spanje. Namesto plačila pa zdravniki raje en prost dan vzamejo, je več koristi.
Na sekundarnem: v specialističnih ambulantah ni nadur niti dežurstev, dežura se v bolnicah na oddelkih. In tu je dostikrat spanje.
Na terciarnem: kot v splošnih bolnicah. Dežurajo (tudi na sekundarnem) pa večinoma zdravniki specialisti, ki čez dan v ambulantah delajo.
Plača:
na primarnem: 1200€-1600€ neto. Nadur in dežurstev skoraj ni (glej zgoraj).
na sekundarnem: cca 5 plačnih razredov več, dežurstva po želji (oz v večini po zahtevah delovnega mesta).
na terc: še malo več.
Izobraževanja:
Skoraj vsak mesec, v večini so to interna izobraževanja (znotraj ZD ali bolnice) kakšno uro ob koncu delovnega časa.
Nekajkrat na leto je to kak kongres recimo v Cankarjevem domu ali v kaki drugi večji dvorani. Kak petek popoldne ali soboto.
1-2x na leto mogoče v Portorožu ali na Bledu z nočitvijo.
Udeleževati se je potrebno, ker vsako predavanje prinese 0,5-2 točki. Vsakih 5 let je treba zbrati cca 50 (al 70, ne vem točno) točk, da lahko licenco podaljšajo.
Farmacevti:
na primarnem nivoju: po večini pridejo na tista interna izobraževanja in povejo svoje. "Podkupnine" so plačilo kotizacije za kakšno predavanje v CD.
na sekundarnem: ima zdravnik malo več časa za predstavnika, "podkupnina" je običajno kak aparat za ambulanto in kotizacija z nočitvijo (v poceni hotelu) za kako predavanje.
terciarni: tam je voieko manj zdravnikov, manj odločevalcev o nakupih, višji zneski, zato se tam največ "mučka".
Stavkocne zahteve:
* delali bojo 40 ur na teden.
Na primarnem je temu že tako. Tam ne bo sprememb.
Na ostalih: v bolnicah bojo velike težave z dežurstvi, zato bodo pač ure jemali pri ambulantah.
Se bo pokazalo, koliko zdravnikov manjka
* normativi:
na primarnem: bo šok, koliko več pregledov zdaj opravijo zdravniki
na ostalih: manjši popravki, malo več zdravnikov, pa bo.
* plače: pač še en način pritiska na ministrico. Velika večina zdravnikov bi bila zadovoljna z normativi in omejitvijo na 48 ur na teden.
In še enkrat tisto, kar najbolj moti paciente:
* čakanje: čaka se večinoma na sek in terc nivoju. Tam omejitve postavlja ZZZS. Piz**te na njih, ne na sestro ali zdravnika v ZD.
* spanje v dežurstvu: v bolnicah, kjer mora biti zdravnik prisoten na oddelku, če se kaj zgodi. Na urgenci ni bilo nikoli spanja.
* prijaznost: ja, po 60 pregledanih pacientih v nočni, od katerih je polovica pijanih in zadetih, druga polovica pa hipohondrov, je malo težje biti prijazen do pacienta, ki pogovor začne z "čakam že 4 ure, kaj se pa greste"
Citat:
hočeš povedati, da imajo zdravniki in oprema preveč časa in med delovnim časom "gledajo v zrak", ker storitev ne bodo dobili plačano? Če bi pa zdravstvena ustanova dobila plačano bi pa delali? čakaj nekaj mi ne gre skupaj. A ni eden od razlogov stavke preobremenjenost?
To pa res ni povezano (namreč preobremenjenost in čakalne vrste)
Če ZZZS plača 1000 nečesa, pacientov pa čaka 2000, imaš čakalno vrsto.
V bolnici pa imaš 2 zdravnika, ki vsak lahko naredi 450 nečesa.
Potrebe po tretjem zdravniku ni, ker ZZZS ne plača dovolj pregledov, da bi se zaposlil še en.
Še kakšna bolniška, pa imaš preobremenjenost.
