8888, ne blamiraj se. Maska, ki jo nosi žena, žene kaj dosti ne ščiti,ampak ostale okrog nje. Brez maske je moral biti kar šef.
Covid-19 Covid 19 Navodila vlade
- Ustvarjalec teme AndrejD
- Začetni datum
Nič se ne blamiram. Je bilo konkretno vprašanje brez žalitev. Je pa tako, dokler se bo on sposojal mene sem bom tudi jaz
Koga maska ščiti, je bilo povedano že velikokrat. Sposojanje na temo korone ni ravno na mestu.
Ja hebiga, takle je. Dons mi celo je do humorja na ta račun.Mogoče je imela masko, hlačke pa ne
Sm ti lepo reku, da fejst moli, da ti en dan nekoga ne okužiš. Ni težko.
Izboljšal, zdele vzamem nazaj tud darjana, ki sem ga podelil včeraj na izvrstno šalo o covid spolni bolezni. Sva se dons z gospo do solz narežala na to.
Relax people!
Snaha je imela v službi celo (malo) firmo okuženo, večinoma so vse delale od doma, občasno katera iz pisarne; pri nas smo bili vsi trije okuženi v pisarni, najprej oba kolega, potem še jaz. Vnuka sta hodila v vrtec - nista bila nič bolana. Sin je je tudi bil okužen, moja žena tudi. Vsi smo preboleli praktično brez težav - malo vročino kdo, splošno slabo počutje, izguba vonja in/ali okusa.
Splošno tečnobo in gluhost za druge ne pripisujem koroni.
No kdo je zdaj koga okužil?
Dejansko je debata o krivdi za okužbo povsem brezpredmetna.
Snaha je imela v službi celo (malo) firmo okuženo, večinoma so vse delale od doma, občasno katera iz pisarne; pri nas smo bili vsi trije okuženi v pisarni, najprej oba kolega, potem še jaz. Vnuka sta hodila v vrtec - nista bila nič bolana. Sin je je tudi bil okužen, moja žena tudi. Vsi smo preboleli praktično brez težav - malo vročino kdo, splošno slabo počutje, izguba vonja in/ali okusa.
Splošno tečnobo in gluhost za druge ne pripisujem koroni.
No kdo je zdaj koga okužil?
Dejansko je debata o krivdi za okužbo povsem brezpredmetna.
Ti kar bogu to prepuščaj ja. Tud za svinjarije in hinavščino naj bi ti odpuščal anede....
A nisi napisal, da je šef s simptomi prišel v službo?
Kako se sicer držite?
VROČE, VROČE, VROČE - direkt izpod "čekiča":
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela več odlokov z ukrepi za zajezitev epidemije covid-19. V prvih dneh januarja se odpirajo šole in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Tudi v prihodnje so še prepovedani športna rekreacija in treningi, a z nekaj izjemami. Vožnja z žičniškimi napravam oz. smučanje je s 1. 1. 2021 dovoljena osebam, ki predložijo negativni test na covid-19. Vlada je določila tudi nove izjeme za prehod meje brez testa PCR in karantene, na petih mejnih prehodih tudi testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Podaljšala je ukrepe o začasni omejitvi gibanja in zbiranja ter izdala Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2.
V prvih dneh januarja se odpirajo šole in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
Vlada je izdala Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok je vsebinsko enak veljavnemu odloku z izjemo, da od 5. januarja ni več prepovedano zbiranje ljudi v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 začasno prepoveduje zbiranje ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, in sicer v:
Ta odlok začne veljati 5. januarja 2021 in velja sedem dni. Vlada preverja utemeljenost ukrepov iz tega odloka na podlagi strokovnih mnenj.
Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Tudi v prihodnje še prepovedana športna rekreacija in treningi, a z nekaj izjemami
Vlada je sprejela Odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov. Z njim se zaradi razglašene epidemije zameji izvajanje športnih programov opredeljenih v Zakonu o športu. Prepove se vsa športna rekreacija in proces športne vadbe – trening. Izjeme so vrhunski in perspektivni športniki, registrirani športniki v mlajših starostnih kategorijah in poklicnim športnikom. Odlok začne veljati 4. januarja 2021 in velja sedem dni.
Treningi se torej dovolijo samo:
- vrhunskim športnikom (olimpijski, mednarodni in svetovni razred), gre za skupaj 538 športnikov, ki so s svojimi rezultati na mednarodni ravni dokazali svojo vrhunskost in, ki bi jim odsotnost treninga onemogočila nadaljnjo konkurenčnost na mednarodni ravni;
- perspektivnim športnikom, gre za 673 mladih športnikov, ki so v mladinskih kategorijah dosegli vrhunske mednarodne športne rezultate;
- registriranim športnikom v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti), ki so člani državnih reprezentanc, gre za okrog 1000 športnikov; omenjeni športniki so že delno zajeti v skupini perspektivnih športnikov;
- poklicnim športnikom, ki so starejši od 15 let in so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu za šport (gre za trenutno okrog 500 športnikov, ki pa so delno zajeti že v številki vrhunskih in perspektivnih športnikov). Status poklicnega športnika je oblika zaposlitvenega statusa (samozaposlena oseba).
Odlok tudi določa, da se treningi športnikov v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti) dovoljeni le če se izvajajo v obliki t.i. mehurčkov oziroma zaprtih oziroma fizično ločenih skupin.
Dovoljena je tudi športno-gibalna dejavnost, če so udeleženci člani istega gospodinjstva, ki jo udeleženci izvajajo samostojno ali če jo vodi strokovni delavec v športu. Pri nekaterih športnih vadbah je strokovni delavec v športu potreben zaradi zagotavljanja varnosti vadbe.
Če se športno rekreativna dejavnost izvaja v zaprtih prostorih, je potrebno zagotoviti najmanj 50 kvadratnih metrov prostora ter najmanj 5 metrov razdalje med vadečimi. V vadbenem prostoru, ki je manjši od 50 kvadratnih metrov lahko vadi največ ena oseba.
V kolektivnih športnih panogah (hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka, rokomet vaterpolo in futsal-mali nogomet), se dovoli izvajanje tekmovanj v najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega (npr. 1. slovenska liga), regionalnega (npr. alpska hokejska liga) mednarodnega (npr. Liga narodov) oziroma evropskega tekmovanja (npr. ABA liga). To pomeni sodelovanje športnih klubov iz 1. slovenske lige v nacionalnih, regionalnih, evropskih in drugih mednarodnih ligah.
Prav tako je v kolektivnih športih dovoljeno izvajanje vseh velikih športnih tekmovanj iz 74. člena Zakona o športu.
V individualnih športnih panogah je dovoljeno izvajanje državnih članskih prvenstev, evropskih pokalov in velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so opredeljene v 74. členu Zakona o športu. V naslednjih mesecih je predvidena organizacija nekaj evropskih in svetovnih pokalov in svetovnih prvenstev v zimskih športnih panogah (biatlon, smučarski skoki, deskanje na snegu, sankanje, alpsko smučanje), kjer tekmovanja na mednarodni ravni normalno potekajo.
Za športnike, ki jim je v skladu s tem členom dovoljeno tekmovati je dovoljen tudi proces športne vadbe.
Za izvajanje procesa športne vadbe – treningov in izvedbo tekmovanj se lahko uporabljajo vsi športni objekti in površine za šport v naravi, kot jih določa Zakon o športu: športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi in šolski športni objekti.
Opredeljena je obveznost upoštevanja navodil ministrstva, pristojnega za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih morajo upoštevati tako športniki kot tudi strokovni delavci v športu. Utemeljenost ukrepov preverja vlada na podlagi strokovnih mnenj.
Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Vlada izdala Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije
Dne 23. decembra 2020 je bil v Uradnem listu RS objavljen Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, s katerim je bila v 3. členu določena prepoved obratovanja vseh žičniških naprav za prevoz oseb do 1. januarja 2021, po tem datumu pa dovoljeno obratovanje žičniških naprav upoštevaje priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi hitro testiranje (HAGT) v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče. Vožnja z žičniškimi napravam oz. smučanje je s 1. januarjem 2021 dovoljena osebam, ki predložijo negativni test na COVID-19, opravljen v Sloveniji in ki ni starejši od 24 ur, ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Odlok v četrtem odstavku istega člena določa, da omejitev iz tega člena ne veljajo v primerih nujne oskrbe, medicinske pomoči, zaščite in reševanja.
Nov odlok, z dnem uveljavitve katerega preneha veljati sedaj veljavni Odlok o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, je identičen slednjemu. Sprejema se zaradi preverjanja ukrepov, po odločbi in sklepu Ustavnega sodišča RS, ŠT. U-I-445/20 z dne 3. decembra 2020. S predlaganimi spremembami se v novem gradivu omogoča upravljavcem žičniških naprav, da v kolikor pogoja iz zagotavljanja hitrega testiranja ne morejo izpolniti iz objektivnih razlogov, da uporabo žičniških naprav in njim pripadajočih prog od 1. januarja 2021 dovolijo le osebam, ki upravljavcu naprav predložijo negativni test na COVID-19, opravljen v Sloveniji in ki ni starejši od 24 ur ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela več odlokov z ukrepi za zajezitev epidemije covid-19. V prvih dneh januarja se odpirajo šole in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Tudi v prihodnje so še prepovedani športna rekreacija in treningi, a z nekaj izjemami. Vožnja z žičniškimi napravam oz. smučanje je s 1. 1. 2021 dovoljena osebam, ki predložijo negativni test na covid-19. Vlada je določila tudi nove izjeme za prehod meje brez testa PCR in karantene, na petih mejnih prehodih tudi testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Podaljšala je ukrepe o začasni omejitvi gibanja in zbiranja ter izdala Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2.
V prvih dneh januarja se odpirajo šole in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
Vlada je izdala Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok je vsebinsko enak veljavnemu odloku z izjemo, da od 5. januarja ni več prepovedano zbiranje ljudi v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 začasno prepoveduje zbiranje ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, in sicer v:
- vrtcih,
- osnovnih šolah,
- glasbenih šolah,
- srednjih šolah,
- višjih strokovnih šolah,
- dijaških domovih, razen v primeru dijakov in študentov tujcev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, in mladoletnikov brez spremstva s statusom prosilca mednarodne zaščite oziroma s priznano mednarodno zaščito,
- organizacijah za izobraževanje odraslih,
- študentskih domovih, razen v primeru študentov, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu in študentskih družin ter študentov tujcev in gostujočih profesorjev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, ter
- univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih.
- zaposlene v zavodih iz prejšnjega člena in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe),
- člane organov zavodov iz prejšnjega člena,
- vrtce, v zmanjšanem obsegu, ki zagotavlja nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine na območju katere vrtec izvaja dejavnost.
- osnovne šole za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega programa vzgoje in izobraževanja.
Ta odlok začne veljati 5. januarja 2021 in velja sedem dni. Vlada preverja utemeljenost ukrepov iz tega odloka na podlagi strokovnih mnenj.
Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Tudi v prihodnje še prepovedana športna rekreacija in treningi, a z nekaj izjemami
Vlada je sprejela Odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov. Z njim se zaradi razglašene epidemije zameji izvajanje športnih programov opredeljenih v Zakonu o športu. Prepove se vsa športna rekreacija in proces športne vadbe – trening. Izjeme so vrhunski in perspektivni športniki, registrirani športniki v mlajših starostnih kategorijah in poklicnim športnikom. Odlok začne veljati 4. januarja 2021 in velja sedem dni.
Treningi se torej dovolijo samo:
- vrhunskim športnikom (olimpijski, mednarodni in svetovni razred), gre za skupaj 538 športnikov, ki so s svojimi rezultati na mednarodni ravni dokazali svojo vrhunskost in, ki bi jim odsotnost treninga onemogočila nadaljnjo konkurenčnost na mednarodni ravni;
- perspektivnim športnikom, gre za 673 mladih športnikov, ki so v mladinskih kategorijah dosegli vrhunske mednarodne športne rezultate;
- registriranim športnikom v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti), ki so člani državnih reprezentanc, gre za okrog 1000 športnikov; omenjeni športniki so že delno zajeti v skupini perspektivnih športnikov;
- poklicnim športnikom, ki so starejši od 15 let in so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu za šport (gre za trenutno okrog 500 športnikov, ki pa so delno zajeti že v številki vrhunskih in perspektivnih športnikov). Status poklicnega športnika je oblika zaposlitvenega statusa (samozaposlena oseba).
Odlok tudi določa, da se treningi športnikov v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti) dovoljeni le če se izvajajo v obliki t.i. mehurčkov oziroma zaprtih oziroma fizično ločenih skupin.
Dovoljena je tudi športno-gibalna dejavnost, če so udeleženci člani istega gospodinjstva, ki jo udeleženci izvajajo samostojno ali če jo vodi strokovni delavec v športu. Pri nekaterih športnih vadbah je strokovni delavec v športu potreben zaradi zagotavljanja varnosti vadbe.
Če se športno rekreativna dejavnost izvaja v zaprtih prostorih, je potrebno zagotoviti najmanj 50 kvadratnih metrov prostora ter najmanj 5 metrov razdalje med vadečimi. V vadbenem prostoru, ki je manjši od 50 kvadratnih metrov lahko vadi največ ena oseba.
V kolektivnih športnih panogah (hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka, rokomet vaterpolo in futsal-mali nogomet), se dovoli izvajanje tekmovanj v najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega (npr. 1. slovenska liga), regionalnega (npr. alpska hokejska liga) mednarodnega (npr. Liga narodov) oziroma evropskega tekmovanja (npr. ABA liga). To pomeni sodelovanje športnih klubov iz 1. slovenske lige v nacionalnih, regionalnih, evropskih in drugih mednarodnih ligah.
Prav tako je v kolektivnih športih dovoljeno izvajanje vseh velikih športnih tekmovanj iz 74. člena Zakona o športu.
V individualnih športnih panogah je dovoljeno izvajanje državnih članskih prvenstev, evropskih pokalov in velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so opredeljene v 74. členu Zakona o športu. V naslednjih mesecih je predvidena organizacija nekaj evropskih in svetovnih pokalov in svetovnih prvenstev v zimskih športnih panogah (biatlon, smučarski skoki, deskanje na snegu, sankanje, alpsko smučanje), kjer tekmovanja na mednarodni ravni normalno potekajo.
Za športnike, ki jim je v skladu s tem členom dovoljeno tekmovati je dovoljen tudi proces športne vadbe.
Za izvajanje procesa športne vadbe – treningov in izvedbo tekmovanj se lahko uporabljajo vsi športni objekti in površine za šport v naravi, kot jih določa Zakon o športu: športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi in šolski športni objekti.
Opredeljena je obveznost upoštevanja navodil ministrstva, pristojnega za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih morajo upoštevati tako športniki kot tudi strokovni delavci v športu. Utemeljenost ukrepov preverja vlada na podlagi strokovnih mnenj.
Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Vlada izdala Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije
Dne 23. decembra 2020 je bil v Uradnem listu RS objavljen Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, s katerim je bila v 3. členu določena prepoved obratovanja vseh žičniških naprav za prevoz oseb do 1. januarja 2021, po tem datumu pa dovoljeno obratovanje žičniških naprav upoštevaje priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi hitro testiranje (HAGT) v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče. Vožnja z žičniškimi napravam oz. smučanje je s 1. januarjem 2021 dovoljena osebam, ki predložijo negativni test na COVID-19, opravljen v Sloveniji in ki ni starejši od 24 ur, ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Odlok v četrtem odstavku istega člena določa, da omejitev iz tega člena ne veljajo v primerih nujne oskrbe, medicinske pomoči, zaščite in reševanja.
Nov odlok, z dnem uveljavitve katerega preneha veljati sedaj veljavni Odlok o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, je identičen slednjemu. Sprejema se zaradi preverjanja ukrepov, po odločbi in sklepu Ustavnega sodišča RS, ŠT. U-I-445/20 z dne 3. decembra 2020. S predlaganimi spremembami se v novem gradivu omogoča upravljavcem žičniških naprav, da v kolikor pogoja iz zagotavljanja hitrega testiranja ne morejo izpolniti iz objektivnih razlogov, da uporabo žičniških naprav in njim pripadajočih prog od 1. januarja 2021 dovolijo le osebam, ki upravljavcu naprav predložijo negativni test na COVID-19, opravljen v Sloveniji in ki ni starejši od 24 ur ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
II. del:
Nove izjeme za prehod meje brez testa PCR in karantene, na petih mejnih prehodih tudi testiranje s hitrimi antigenskimi testi
Vlada je izdala Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok začne veljati 2. januarja 2021.
Dodane izjeme za vstop brez karantene ali negativnega testa PCR
Vstop v Republiko Slovenijo iz države na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 se od 2. januarja 2021 dovoli za pet novih izjem, in sicer:
Še vedno velja, da se osebe, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, napoti v karanteno, razen če predložijo negativni izvid testa PCR. Ta ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa (če čas odvzema brisa ni naveden, pa od časa na negativnem izvidu testa. Veljajo le testi PCR, opravljeni v državi članici EU ali schengenskega območja.
Brez karantene z negativnim hitrim antigenskim testom
Uvaja se testiranje s hitrim antigenskim testom na določenih mejnih prehodih.
Če oseba, ki prihaja iz rdeče države in vstopa na zunanji schengenski meji, ob vstopu pa ne predloži negativnega testa PCR ali ne sodi v nobeno od 12 izjem, sme vstopiti le na mejnem prehodu, kjer so zagotovljeni pogoji za testiranje s hitrim antigenskim testom. Ti mejni prehodi so:
Osebi, ki testiranja s hitrim antigenskim testom ne opravi ali je rezultat testiranja pozitiven, se vstop zavrne, če je državljan tretje države na nenujnem potovanju. Ostalim osebam, katerih rezultat testiranja je pozitiven ali se ne želijo testirati, se vstop dovoli in se jih napoti v karanteno na domu.
Rdeči seznam držav (karantena ob vstopu, razen za izjeme ali z negativnim testom)
Države članice EU oziroma schengenskega območja (velja od 2. januarja 2021):
Vlada je podaljšala ukrepe o začasni omejitvi gibanja in zbiranja
Vlada je izdala Odlok o spremembi Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Veljavnost ukrepov se podaljšuje za nadaljnjih sedem dni do vključno 11. januarja 2021.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve
Vlada izdala Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2
S to uredbo se določajo pristojni organi, ciljne skupine, obseg, pogoji in postopek ter s tem povezani ukrepi za zagotavljanje učinkovitosti, kakovosti in nadzora nad izvajanjem presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2. Z uredbo se urejajo okvirji glede izvedbe hitrega testiranja.
Izvajajo se splošni presejalni program in posebni presejalni programi.
Splošni presejalni program obsega množične mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 .
Posebni presejalni programi (programi) obsegajo mikrobiološke preiskave:
Nove izjeme za prehod meje brez testa PCR in karantene, na petih mejnih prehodih tudi testiranje s hitrimi antigenskimi testi
Vlada je izdala Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok začne veljati 2. januarja 2021.
Dodane izjeme za vstop brez karantene ali negativnega testa PCR
Vstop v Republiko Slovenijo iz države na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 se od 2. januarja 2021 dovoli za pet novih izjem, in sicer:
- osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
- državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
- otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo (torej če oseba, s katero otrok potuje, predloži negativen test ali uveljavlja eno od 12 izjem);
- športniku v individualnih in kolektivnih športih, ki so dovoljeni v odloku, ki začasno omejuje izvajanje športne dejavnosti, in športnemu sodniku, športnemu delegatu in članu spremljevalnega osebja športnika za namen izvedbe tekmovanj in vadbe, če na meji opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je rezultat testiranja negativen;
- pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje.
Še vedno velja, da se osebe, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, napoti v karanteno, razen če predložijo negativni izvid testa PCR. Ta ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa (če čas odvzema brisa ni naveden, pa od časa na negativnem izvidu testa. Veljajo le testi PCR, opravljeni v državi članici EU ali schengenskega območja.
Brez karantene z negativnim hitrim antigenskim testom
Uvaja se testiranje s hitrim antigenskim testom na določenih mejnih prehodih.
Če oseba, ki prihaja iz rdeče države in vstopa na zunanji schengenski meji, ob vstopu pa ne predloži negativnega testa PCR ali ne sodi v nobeno od 12 izjem, sme vstopiti le na mejnem prehodu, kjer so zagotovljeni pogoji za testiranje s hitrim antigenskim testom. Ti mejni prehodi so:
- Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana,
- mejni prehod Obrežje,
- mejni prehod Gruškovje,
- mejni prehod Metlika,
- mejni prehod Središče ob Dravi,
- mejni prehod Jelšane.
Osebi, ki testiranja s hitrim antigenskim testom ne opravi ali je rezultat testiranja pozitiven, se vstop zavrne, če je državljan tretje države na nenujnem potovanju. Ostalim osebam, katerih rezultat testiranja je pozitiven ali se ne želijo testirati, se vstop dovoli in se jih napoti v karanteno na domu.
Rdeči seznam držav (karantena ob vstopu, razen za izjeme ali z negativnim testom)
Države članice EU oziroma schengenskega območja (velja od 2. januarja 2021):
- Andora
- Avstrija
- Belgija
- Bolgarija
- Ciper
- Češka
- Danska (samo posamezne administrativne enote): vse administrativne enote, razen pokrajin Grenlandija in Ferski otoki
- Estonija
- Finska (samo posamezne administrativne enote): administrativna enota Uusimaa
- Francija: vse administrativne enote celinske Francije, razen Bretanje in Korzike, ter vsa čezmorska ozemlja, razen ozemelj Guadeloupe, Martinique in La Reunion
- Grčija (samo posamezne administrativne enote): administrativne enote Vzhodna Makedonija in Trakija, Osrednja Makedonija, Zahodna Makedonija in Tesalija
- Hrvaška
- Italija
- Latvija
- Lihtenštajn
- Litva
- Luksemburg
- Madžarska
- Malta
- Monako
- Nemčija
- Nizozemska
- Norveška (samo posamezne administrativne enote): administrativne enote Innlandet, Oslo in Viken
- Poljska
- Portugalska (samo posamezne administrativne enote): vse administrativne enote, razen avtonomne regije Madeira
- Romunija
- San Marino
- Slovaška
- Španija
- Švedska
- Švica
- Vatikan
- Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
- Afganistan
- Albanija
- Alžirija
- Angola
- Argentina
- Armenija
- Azerbajdžan
- Bahami
- Bahrajn
- Bangladeš
- Belize
- Belorusija
- Benin
- Bocvana
- Bolivija
- Bosna in Hercegovina
- Brazilija
- Burkina Faso
- Burundi
- Butan
- Čad
- Čile
- Črna gora
- Demokratična republika Kongo
- Dominikanska republika
- Egipt
- Ekvador
- Ekvatorialna Gvineja
- Eritreja
- Esvatini
- Etiopija
- Filipini
- Gabon
- Gambija
- Gana
- Gruzija
- Gvajana
- Gvatemala
- Gvineja
- Gvineja Bissau
- Haiti
- Honduras
- Indija
- Indonezija
- Irak
- Iran
- Izrael
- Jamajka
- Jemen
- Jordanija
- Južna Afrika
- Južni Sudan
- Kamerun
- Kanada
- Katar
- Kazahstan
- Kenija
- Kirgizija
- Kolumbija
- Komori
- Kosovo
- Kostarika
- Kuvajt
- Lesoto
- Libanon
- Liberija
- Libija
- Madagaskar
- Malavi
- Maldivi
- Mali
- Maroko
- Mavretanija
- Mehika
- Moldavija
- Mongolija
- Mozambik
- Namibija
- Nepal
- Niger
- Nigerija
- Nikaragva
- Oman
- Pakistan
- Panama
- Papua Nova Gvineja
- Paragvaj
- Peru
- Republika Kongo
- Rusija
- Salvador
- Sao Tome in Principe
- Savdska Arabija
- Senegal
- Severna Koreja
- Severna Makedonija
- Sierra Leone
- Sirija
- Slonokoščena obala
- Somalija
- Srbija
- Srednjeafriška republika
- Surinam
- Tadžikistan
- Tanzanija
- Togo
- Trinidad in Tobago
- Tunizija
- Turčija
- Turkmenistan
- Ukrajina
- Urugvaj
- Uzbekistan
- Venezuela
- Vzhodni Timor
- Zambija
- Združene države Amerike
- Združeni arabski emirati
- Zelenortski otoki
- Zimbabve
Vlada je podaljšala ukrepe o začasni omejitvi gibanja in zbiranja
Vlada je izdala Odlok o spremembi Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Veljavnost ukrepov se podaljšuje za nadaljnjih sedem dni do vključno 11. januarja 2021.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve
Vlada izdala Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2
S to uredbo se določajo pristojni organi, ciljne skupine, obseg, pogoji in postopek ter s tem povezani ukrepi za zagotavljanje učinkovitosti, kakovosti in nadzora nad izvajanjem presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2. Z uredbo se urejajo okvirji glede izvedbe hitrega testiranja.
Izvajajo se splošni presejalni program in posebni presejalni programi.
Splošni presejalni program obsega množične mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 .
Posebni presejalni programi (programi) obsegajo mikrobiološke preiskave:
- oseb, ki opravljajo zdravstveno dejavnost,
- oseb, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, vključno z visokošolsko dejavnostjo,
- oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve in programe, pri katerih zaradi dela z uporabniki teh storitev in programov obstaja neposredna nevarnost za širjenje nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19),
- drugih oseb, ki lahko povzročijo širjenje COVID-19 s svojim delom ali ravnanjem v okolju, kjer obstaja neposredna nevarnost za širjenje (npr. uporabniki zdravstvenih storitev, bivanje, delo ali obiskovanje socialno varstvenih zavodov, zavodov za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, varnih hiš, azilnih domov, integracijskih hiš, študentskih domov, kriznih centrov za otroke, udeležba na športnih tekmovanjih, udeležba pri določenih športnih aktivnostih) (v nadaljnjem besedilu: tvegano okolje),
- potnikov v mednarodnem prometu, kadar obstaja neposredna nevarnost za širjenje COVID-19.
III. del:
Način, obseg in roke izvajanja posebnih programov uporabljajo tudi delodajalci, ki posebne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu.
Če širjenja COVID-19 ni mogoče učinkovito zamejiti z izvajanjem splošnega presejalnega programa, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti ali na predlog ministrstva ali vladne službe iz drugega odstavka tega člena in na podlagi mnenja Strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 pred vstopom v državo udeležijo posebnega programa in se pooblaščeni osebi izkažejo z negativnim izvidom mikrobiološke preiskave na SARS-CoV-2, dokler traja neposredna nevarnost za širjenje COVID-19.
Izvajalci presejalnih programov so izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki dejavnost opravljajo v mreži javne zdravstvene službe, in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih na podlagi javnega razpisa izbere minister, pristojen za zdravje, in z njimi sklene pogodbo o opravljanju zdravstvenih storitev.
Presejalni programi se izvajajo, dokler ni dosežen zadosten odstotek precepljenosti prebivalstva, ki učinkovito zameji nadaljnje širjenje SARS-CoV-2. Odstotek precepljenosti prebivalstva in njegovo učinkovanje na zamejevanje širjenja SARS-CoV-2 vsake tri mesece ugotavlja strokovna skupina. Na podlagi predloga strokovne skupine minister, pristojen za zdravje, izvajanje splošnega presejalnega programa podaljša, spremeni ali ukine. Potrebnost izvajanja posebnih programov minister, pristojen za zdravje, preverja vsaj enkrat na mesec.
Načrtovanje in vodenje presejalnih programov, koordiniranje njihovega izvajanja, izbor izvajalcev, financiranje opravljenih zdravstvenih storitev, spremljanje učinkovitosti in kakovosti ter nadzor nad izvajanjem presejalnih programov opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
Logistično podporo pri izvajanju presejalnih programov zagotavlja ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma Civilna zaščita.
Vzpostavitev, upravljanje in nadgradnjo informacijskega sistema presejalnih programov na nacionalni ravni zagotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki izvajalcem presejalnih programov daje metodološka in tehnična navodila za posredovanje izvidov mikrobioloških preiskav in drugih podatkov
Strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 opravlja naloge:
Vir: Ministrstvo za zdravje
Način, obseg in roke izvajanja posebnih programov uporabljajo tudi delodajalci, ki posebne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu.
Če širjenja COVID-19 ni mogoče učinkovito zamejiti z izvajanjem splošnega presejalnega programa, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti ali na predlog ministrstva ali vladne službe iz drugega odstavka tega člena in na podlagi mnenja Strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 pred vstopom v državo udeležijo posebnega programa in se pooblaščeni osebi izkažejo z negativnim izvidom mikrobiološke preiskave na SARS-CoV-2, dokler traja neposredna nevarnost za širjenje COVID-19.
Izvajalci presejalnih programov so izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki dejavnost opravljajo v mreži javne zdravstvene službe, in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih na podlagi javnega razpisa izbere minister, pristojen za zdravje, in z njimi sklene pogodbo o opravljanju zdravstvenih storitev.
Presejalni programi se izvajajo, dokler ni dosežen zadosten odstotek precepljenosti prebivalstva, ki učinkovito zameji nadaljnje širjenje SARS-CoV-2. Odstotek precepljenosti prebivalstva in njegovo učinkovanje na zamejevanje širjenja SARS-CoV-2 vsake tri mesece ugotavlja strokovna skupina. Na podlagi predloga strokovne skupine minister, pristojen za zdravje, izvajanje splošnega presejalnega programa podaljša, spremeni ali ukine. Potrebnost izvajanja posebnih programov minister, pristojen za zdravje, preverja vsaj enkrat na mesec.
Načrtovanje in vodenje presejalnih programov, koordiniranje njihovega izvajanja, izbor izvajalcev, financiranje opravljenih zdravstvenih storitev, spremljanje učinkovitosti in kakovosti ter nadzor nad izvajanjem presejalnih programov opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
Logistično podporo pri izvajanju presejalnih programov zagotavlja ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma Civilna zaščita.
Vzpostavitev, upravljanje in nadgradnjo informacijskega sistema presejalnih programov na nacionalni ravni zagotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki izvajalcem presejalnih programov daje metodološka in tehnična navodila za posredovanje izvidov mikrobioloških preiskav in drugih podatkov
Strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 opravlja naloge:
- usmerja razvoj presejalnih programov v skladu s strokovnimi spoznanji in smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v nadaljnjem besedilu: evropske smernice);
- določi nacionalne strokovne smernice glede izvajanja presejalnih programov;
- pripravlja strokovna poročila o izvajanju presejalnih programov na zahtevo ministra, pristojnega za zdravje;
- določi obrazec epidemiološkega vprašalnika iz drugega odstavka 8. člena te uredbe;
- ministru, pristojnemu za zdravje, svetuje glede izpolnjevanja meril iz četrtega odstavka 3. člena te uredbe;
- določi kazalnike kakovosti, vključno z občutljivostjo in specifičnostjo testov, in učinkovitosti izvajanja presejalnih programov.
Vir: Ministrstvo za zdravje
Je, sam tega zagotov ni naredu zanalašč. Smotan je, kriv pa v mojih očeh sigurno ne.
Držimo se ok, če bo tko bo dobr.
A pa je ta šef odrasel človek ali 3 leta star froc?
Ker nima veze ali je nalašč prišel v službo. Po devetih mesecih sranja, ko povsod poudarjajo, da ob simptomih ostani doma, je tip prišel v službo? Tako bo sedaj verjetno cel oddelek doma. Top. Da bi bil jaz njegov šef, bi ga povprašal po zdravju, predvsem bi pa razmislil ali je tak človek za šefa.
Itak pa to sedaj za vas ne bo nič spremenilo, ampak če bi take egoistične neumneže družba izločila, bi kakšen egoist več ob simptomih ostal doma. Tako je pač smotko, namesto da bi ga povprašali po zdravju.
Ta šef nad sabo nima šefa, je kar lastnik in direktor.
O izločevanju iz družbe ne vem no, koga z mnogo večjimi grehi ne izločmo. Ti lohk iz izkušenj povem, da so ti začetni simptomi tko čudni, da jih komot zamenjaš za posledico težkega dne, ker niso tipični. Men se je prvi dan začel kot bi se spraznu na kolesu, al bi pa prejšnji dan pretiravu na trenažerju. O bolečem grlu, glavobolu, smrkanju ne duha ne sluha. Tko da ja, smotan je, ni pa za izločit iz družbe.
O izločevanju iz družbe ne vem no, koga z mnogo večjimi grehi ne izločmo. Ti lohk iz izkušenj povem, da so ti začetni simptomi tko čudni, da jih komot zamenjaš za posledico težkega dne, ker niso tipični. Men se je prvi dan začel kot bi se spraznu na kolesu, al bi pa prejšnji dan pretiravu na trenažerju. O bolečem grlu, glavobolu, smrkanju ne duha ne sluha. Tko da ja, smotan je, ni pa za izločit iz družbe.