Ni telovadbe, zdravje je na zadnjem mestu prioritet te države.
Če je treba ob takem vremenu (kot je zdaj ko so doma in nič ne kaže da bi se utegnilo spremeniti) otroku ali njegovim staršem povedat naj gre ven potem mu ni pomoči.
Ampak res, učitelj podaljšanega bivanja in jutranjega varstva je pač moral tudi svoje ure odslužiti. Sicer bi imel "plavega".Seveda je... Se podaljšano bivanje smo prejšnjikrat dobivali.![]()
Od domneve, "da očitno to nekateri želijo", do "je otrok na zoomu cel dan".Če je otrok na zoomu cel dan (ker očitno to nekateri želijo), starš pa tudi (na zoomu ali računalniku in dela od doma), kdaj naj točno čez dan gre ven? Opcija je popoldne, tema je pa ob 17h.
Še vedno boljše da pouk oz. vsaj del pouka poteka preko videokonferenc.Starsi pa vrsijo pritisk in zahtevajo videokonference, ker mislijo, da bodo otroci od njih odnesli isto kot, da bi bili v soli. Ne gre to z OS.
V manjsih skupinah ja, ne pa cel razred na enkrat.
Se strinjam, vendar bi bil že čas, da se vodilni nehajo sprenevedat, da je tak sistem (ali pomanjkanje sistema) čisto ok in gre vse super naprej. Potrebno bo nehat lagat in narediti vse, da se čim prej vzpostavi prvotno stranje. Sedaj pa človek dobi občutek, da so vodilni več kot prepričani v odličnost ukrepov, uspešnost sistema in bodo vlekli in vlekli v nedogled oz. se naslednjič zelo hitro zopet odločili zanj. Na koncu pa zahtevali od vseh enake rezultate kot ob normalnem šolanju.naj najprej povem da tudi meni tole nič ne paše ampak žal tako je. saj se vidi da malo manj postam ker ni časa vidi pa se kdo še vedno lahko naklofa konkretne cifre samega jamranja. ne pravijo zastonj da "kdor jamra ma še kej za uzet" oziroma nekaj podobnega.
sem se pa spomnil na svoje čase v osnovki/srednji in se spominjam vedno kakšnega športnika kateri je manjkal TUDI po pol šolskega leta (smučarji nasploh). trenutno kar še pride do mene od teh ljudi je da živijo čisto ok, niso nobeni polpismeni klošarji pod mostom. res redko kdo pa deluje kaj v zvezi s športom.
sedaj pa mi tukaj po alterji jamrajo starši kateri imajo take sončke da so oh in sploh geniji in direkt za na faks in jih bo uničilo eno slabo šolsko leto za celo življenje?
To je pa bistvo vseh težav. Ogromno delodajalcev ne razume ali pa noče razumet situacije staršev. Razumem, da je njim vseeno in hočejo, da je delo narejeno. A občutka za situacijo nimajo nobenega. Imam primer zelo blizu, ko se v firmi požvižgajo na vse skupaj. Ne omogočajo dela od doma (pa bi ga lahko), ne poznajo bolniških, ne poznajo nege, ne poznajo Covid odsotnosti. Pritiski na zaposlene so strahotni. In potem ima šef dva otroka, ki sta seveda non stop pri starih starših in sploh ne vidi problema pri ostalih, ki tega luksuza nimajo ali ga zaradi Covida ne morejo koristiti.mogoče, jaz sicer takega občutka nisem dobil. prav obratnega sem dobil - zavedajo se da otroci morajo biti v šolah in da ta način ni ekvivalent fizični prisotnosti.
jaz lahko samo rečem kapo dol mojemu delodajalcu da je življenski ter razumevajoč. vsaj zaenkrat - se krepijo pritiski od drugih družinskih članov tega delodajalca(družinsko podjetje). vem pa da nima vsak te sreče in so res zaj*bani časi za vse strani.
Kaj ne razume, ti si pri njemu da delaš čimveč za čimanj denarja. Če ti ni prav greš drugam, ker ve da ji že pet drugih čaka za tvoj del.To je pa bistvo vseh težav. Ogromno delodajalcev ne razume ali pa noče razumet situacije staršev. Razumem, da je njim vseeno in hočejo, da je delo narejeno. A občutka za situacijo nimajo nobenega. Imam primer zelo blizu, ko se v firmi požvižgajo na vse skupaj. Ne omogočajo dela od doma (pa bi ga lahko), ne poznajo bolniških, ne poznajo nege, ne poznajo Covid odsotnosti. Pritiski na zaposlene so strahotni. In potem ima šef dva otroka, ki sta seveda non stop pri starih starših in sploh ne vidi problema pri ostalih, ki tega luksuza nimajo ali ga zaradi Covida ne morejo koristiti.