Covid-19 Covid-19 in zmedeni starši/šolarji/uČiteLji
- Ustvarjalec teme kalbo
- Začetni datum
Glej v nobenem primeru ni dovoljeno snemati brez soglasja vseh sodelujočih.
smoukar sem že ene 83x napisal. Šole zvejo zadnje. Vprašaj medije oni so ponavadi dva do tri dni spredaj. Okrožnica pride ponavadi v petek zvečer ali med vikendom.
Oziroma tako je, ko uradno spustijo v medije pride tisti dan zvečer okrožnica. Neuradnih informacij ali namigov pa na šole ne pošiljajo.
smoukar sem že ene 83x napisal. Šole zvejo zadnje. Vprašaj medije oni so ponavadi dva do tri dni spredaj. Okrožnica pride ponavadi v petek zvečer ali med vikendom.
Oziroma tako je, ko uradno spustijo v medije pride tisti dan zvečer okrožnica. Neuradnih informacij ali namigov pa na šole ne pošiljajo.
Jaz mislim da se lahko kar psihično pripravimo, da bo šola od doma vsaj do konca meseca.
Številke bodo padle in potem bo Janez veličastno razglasil zmago, preletela nas bodo letala in naslednji dan bo kot da virusa ni nikoli bilo.
Čez novo leto se bo žuralo, pilo in plesalo, kot še nikoli do sedaj.
Potem, ..... potem pa bo prišel Januar, ampak kdo bi razmišljal tako daleč naprej.
Številke bodo padle in potem bo Janez veličastno razglasil zmago, preletela nas bodo letala in naslednji dan bo kot da virusa ni nikoli bilo.
Čez novo leto se bo žuralo, pilo in plesalo, kot še nikoli do sedaj.
Potem, ..... potem pa bo prišel Januar, ampak kdo bi razmišljal tako daleč naprej.
Froc lahko 5+ ur nabija igerce pa magari na majhnem zaslonu telefona, tu mu je pa problem 2 uri na dan poslušati videokonference?
V vsakem primeru pa vseh ne moreš zadovoljiti. Eni se pritožujejo, ker je preveč videokonferenc, spet drugi jamrajo, da jih je premalo. Spet tretji jamrajo, ker imajo športno vzgojo preko videokonference, na drugi strani če je ni jamrajo, da učitelji športne nič ne delajo itd... Torej karkoli naredijo se bojo ljudje pritoževali, v tem smo Slovenci itak poznani in zelo dobri.
V vsakem primeru pa vseh ne moreš zadovoljiti. Eni se pritožujejo, ker je preveč videokonferenc, spet drugi jamrajo, da jih je premalo. Spet tretji jamrajo, ker imajo športno vzgojo preko videokonference, na drugi strani če je ni jamrajo, da učitelji športne nič ne delajo itd... Torej karkoli naredijo se bojo ljudje pritoževali, v tem smo Slovenci itak poznani in zelo dobri.
Predvsem pa otroci se bodo že prilagodili situacijam.. Saj oni ne vedo, kaj je normala..odrasli smo tisti, ki nam nič ne paše.
Za otroke je normalna tudi rumena zvezda, zebra uniforma, živinski vagoni ter črne uniforme.
Zategadelj so tu še odrasli, ki jim to NI normalno (in nočejo, da bi jim postalo).
Normalno ni da starši jokajo za šolanje na daljavo, obenem jih pa 90% rine v roke pametne telefone in drugo navlako od 5 leta naprej , v tretjrm oz. čertem ma pa že vsak vsaj enega.
Ja sam teh je kolk ? Če ni računice ne bodo priklaplal. Saj imaš ene vasi ki še dan danes nimajo vodovoda in so odvisni od svoijh vodnjakov. Tako pač je kaj čmo, žal se pa šele sedaj govori ko je vse na daljavo.
Seveda jih je veliko, če ste zafurali firmo, namesto da bi vlagali v omrežje.
Drgač pa tisti boljše živijo in so prilagodljivi, ne pa razne živčne razvaline.
Drgač pa tisti boljše živijo in so prilagodljivi, ne pa razne živčne razvaline.
V bistvu je problem povsem drugje. Ni tole plac za to razlagat.
kapo dol
siol.net
Prisrčna gesta kranjskih gimnazijcev, ki je osupnila njihove profesorje #foto
V obdobju, ko z vseh strani prihajajo kritike na račun šolanja na daljavo, so dijaki Gimnazije Kranj presenetili z ravno obratno potezo. Svojim profesorjem so se za vlivanje motivacije, inovativne pristope in nesebično pomoč pri izobraževalnem procesu zahvalili s spodbudnimi sporočili, ki so jih...
siol.net
Iz Dnevnika...
Izobraževanje: Viralna zavajanja ministrice Simone Kustec
Z zavajajočo interpretacijo razpoložljivih statističnih podatkov je ministrica za izobraževanje Simona Kustec zagovarjala, zakaj učenci in dijaki ne smejo nazaj v šolske učilnice. Podatki, s katerimi je operirala v oddaji Tarča, ne dokazujejo, da bi se okužbe med učitelji širile bolj kot med preostalo populacijo.
V Sloveniji nimamo natančnih epidemioloških analiz, ki bi strokovno utemeljevale smiselnost sprejetih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Ker epidemiološke službe niso nikoli podrobneje evidentirale okužb glede na najverjetnejši izvor, je nemogoče trditi, katera okolja najbolj podžigajo žarišča novega koronavirusa.
Ministrica mahala z barvitimi krivuljami
V četrtek je zato toliko bolj presenetila ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ko je v oddaji Tarča na RTV Slovenija pomahala z grafom, ki naj bi podkrepil utemeljenost ponovne uvedbe šolanja na daljavo. »Iz grafa je razvidno število okužb v šolskem prostoru,« je razlagala ministrica, »vidite, kako zelo smo v izobraževanju presegali povprečje v državi.«
Dnevnik je pridobil graf, ki ga je Kustečeva kazala javnosti. Izkazalo se je, da ta ne pove ničesar o »številu okužb v šolskem prostoru«, kot se je izrazila ministrica. Krivulje namreč izrisujejo zgolj delež aktivno okuženih zaposlenih na posamezni ravni izobraževanja. Z grafom je Kustečeva želela pokazati, kako zelo tvegano delovno okolje so sredi oktobra postali vrtci in šole in kakšen pozitiven učinek je imelo njihovo zaprtje. Kaže poudariti, da deleži aktivno okuženih zaposlenih ne »izdajo« ničesar o tem, kje so se zaposleni okužili in kje se je širil virus. Povezava med okužbo in delovnim mestom je kvečjemu posredna. Obenem v grafu, ki ga je kazala ministrica, niso zajeti podatki o okuženih dijakih in učencih.
Absolutne številke, ki smo jih pridobili v Dnevniku, so bolj zgovorne. Ko je vlada 15. oktobra sklenila, da bo znova uvedla šolanje na daljavo, je bilo v Sloveniji 5419 registrirano aktivno okuženih. V vrtcih in šolah je bilo pozitivnih med zaposlenimi skupaj 399, od tega 46 v srednjih šolah. Tistega dne je bilo v Sloveniji še 140 registrirano okuženih mladih, starih med 5 in 24 let. Okužena šolska skupnost je torej zajemala manj kot 10 odstotkov celotne registrirano okužene populacije v državi.
Srednješolski učitelji praktično brez okužb
Število aktivno okuženih učiteljic in vzgojiteljic je vrh doseglo v času krompirjevih počitnic. »Velikokrat se javnost sprašuje, zakaj je bilo treba podaljšati počitnice za osnovnošolce. Zato, ker smo imeli veliko osnovnih šol, ki so imele veliko bolnih učiteljic in učiteljev ter sploh niso bile zmožne izpeljati izobraževanja,« je v Tarči trdila ministrica. Toda iz dostopnih podatkov je razvidno, da število okužb v izobraževanju upada že dva tedna, zaposleni v tem sektorju pa danes ne sodijo med bolj prizadete demografske skupine v državi. V četrtek je bilo okuženih skupno 412 oseb od skupno 19.862 aktivno okuženih. Okuženih srednješolskih delavcev je bilo v četrtek le 14! Na začetku letošnjega šolskega leta smo imeli v Sloveniji zaposlenih 11.668 vzgojiteljic in pomočnic. 22.009 oseb je zaposlenih v osnovnošolskem izobraževanju, 7388 pa v srednješolskem.
Ni se zgodilo prvič, da je Kustečeva zavajala javnost. Marca je preklic nujnega varstva za otroke zaposlenih v zdravstvu utemeljevala z izmišljenim argumentom, da najmlajši najbolj intenzivno širijo virus. Še zmeraj ni mogoče trditi, da šole vplivajo na širjenje novega koronavirusa v skupnosti, je dal državam že konec septembra vedeti Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). »Otroci imajo večinoma blag potek covida-19 in nič ne kaže, da bi bili lahko glavni vektor okužb v skupnosti. Poleg tega so vplivi zaprtih šol na izobraževanje, finančni položaj družin in družbo obsežni in dobro dokumentirani,« so bili jasni tudi o negativnih posledicah zaprtih šol. Vnaprejšnjega zapiranja šol zato niso uvrstili med priporočene ukrepe, dopustili pa so možnost, da jih bo vendarle treba zapreti ob široko razširjenih okužbah. Zapiranje najbrž ne bo zmanjšalo teže epidemije, so ob tem poudarili v ECDC, a bi lahko bilo nujno zaradi bolniških odsotnosti učiteljev. Tak scenarij je še verjetnejši, če se bo novi koronavirus širil v istem obdobju kot gripa, so pojasnili. Našteti pogoji v Sloveniji niso bili nikoli izpolnjeni.
Skrb zbujajoča belgijska izkušnja z zaprtimi šolami
V tem kontekstu kaže ponoviti še opozorilo evropskega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Hansa Klugeja: »Z odprtimi šolami moramo vztrajati do zadnjega, saj si ne moremo privoščiti izgubljene generacije.« Dolgoročno škodljive učinke zapiranja šol nesporno dokazujejo številni zgodovinski primeri. Zaradi učiteljske stavke leta 1990 je bil več mesecev oviran šolski pouk v valonskem delu Belgije, šest tednov so bile šole tam povsem zaprte. V primerjavi z učenci iz flamskega dela Belgije so morali valonski učenci kasneje veliko pogosteje ponavljati razred. Tudi dolgoročno so v povprečju dosegli nižjo končno izobrazbo kot njihovih flamski vrstniki. Podobni empirični rezultati izhajajo tudi iz kanadskih in argentinskih študij.
V Nemčiji zapirajo posamezne razrede, šole so odprte
V oddaji Tarča je ravnatelj novogoriške gimnazije Andrej Šušmelj trdil, da v Nemčiji zaprejo šole tam, kjer sedemdnevna incidenca preseže 50 novookuženih na 100.000 prebivalcev. Ravnateljeva trditev ne drži. Inštitut Roberta Kocha je izdal le priporočilo, da morajo v okolju, v katerem je presežena omenjena incidenca, obvezno nositi zaščitne maske v razredih in za polovico zmanjšati število učencev v razredih. Od doma se šolajo le tisti oddelki, v katerih je prišlo do okužbe in so morali učenci in učitelji v karanteno. Za vse druge učence in dijake poteka pouk normalno.
Otroci širijo virus enako učinkovito kot odrasli
Najstniki so enako »dobri« prenašalci novega koronavirusa kot odrasli, si je enotna stroka. O tem, kakšno prenašalsko vlogo igrajo mlajši otroci, pa ima različno mnenje. Najnovejše antigenske raziskave nagibajo tehtnico v prid tistim, ki trdijo, da se otroci pri tem ne razlikujejo bistveno od odraslih.
Izobraževanje: Viralna zavajanja ministrice Simone Kustec
Z zavajajočo interpretacijo razpoložljivih statističnih podatkov je ministrica za izobraževanje Simona Kustec zagovarjala, zakaj učenci in dijaki ne smejo nazaj v šolske učilnice. Podatki, s katerimi je operirala v oddaji Tarča, ne dokazujejo, da bi se okužbe med učitelji širile bolj kot med preostalo populacijo.
V Sloveniji nimamo natančnih epidemioloških analiz, ki bi strokovno utemeljevale smiselnost sprejetih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Ker epidemiološke službe niso nikoli podrobneje evidentirale okužb glede na najverjetnejši izvor, je nemogoče trditi, katera okolja najbolj podžigajo žarišča novega koronavirusa.
Ministrica mahala z barvitimi krivuljami
V četrtek je zato toliko bolj presenetila ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ko je v oddaji Tarča na RTV Slovenija pomahala z grafom, ki naj bi podkrepil utemeljenost ponovne uvedbe šolanja na daljavo. »Iz grafa je razvidno število okužb v šolskem prostoru,« je razlagala ministrica, »vidite, kako zelo smo v izobraževanju presegali povprečje v državi.«
Dnevnik je pridobil graf, ki ga je Kustečeva kazala javnosti. Izkazalo se je, da ta ne pove ničesar o »številu okužb v šolskem prostoru«, kot se je izrazila ministrica. Krivulje namreč izrisujejo zgolj delež aktivno okuženih zaposlenih na posamezni ravni izobraževanja. Z grafom je Kustečeva želela pokazati, kako zelo tvegano delovno okolje so sredi oktobra postali vrtci in šole in kakšen pozitiven učinek je imelo njihovo zaprtje. Kaže poudariti, da deleži aktivno okuženih zaposlenih ne »izdajo« ničesar o tem, kje so se zaposleni okužili in kje se je širil virus. Povezava med okužbo in delovnim mestom je kvečjemu posredna. Obenem v grafu, ki ga je kazala ministrica, niso zajeti podatki o okuženih dijakih in učencih.
Absolutne številke, ki smo jih pridobili v Dnevniku, so bolj zgovorne. Ko je vlada 15. oktobra sklenila, da bo znova uvedla šolanje na daljavo, je bilo v Sloveniji 5419 registrirano aktivno okuženih. V vrtcih in šolah je bilo pozitivnih med zaposlenimi skupaj 399, od tega 46 v srednjih šolah. Tistega dne je bilo v Sloveniji še 140 registrirano okuženih mladih, starih med 5 in 24 let. Okužena šolska skupnost je torej zajemala manj kot 10 odstotkov celotne registrirano okužene populacije v državi.
Srednješolski učitelji praktično brez okužb
Število aktivno okuženih učiteljic in vzgojiteljic je vrh doseglo v času krompirjevih počitnic. »Velikokrat se javnost sprašuje, zakaj je bilo treba podaljšati počitnice za osnovnošolce. Zato, ker smo imeli veliko osnovnih šol, ki so imele veliko bolnih učiteljic in učiteljev ter sploh niso bile zmožne izpeljati izobraževanja,« je v Tarči trdila ministrica. Toda iz dostopnih podatkov je razvidno, da število okužb v izobraževanju upada že dva tedna, zaposleni v tem sektorju pa danes ne sodijo med bolj prizadete demografske skupine v državi. V četrtek je bilo okuženih skupno 412 oseb od skupno 19.862 aktivno okuženih. Okuženih srednješolskih delavcev je bilo v četrtek le 14! Na začetku letošnjega šolskega leta smo imeli v Sloveniji zaposlenih 11.668 vzgojiteljic in pomočnic. 22.009 oseb je zaposlenih v osnovnošolskem izobraževanju, 7388 pa v srednješolskem.
Ni se zgodilo prvič, da je Kustečeva zavajala javnost. Marca je preklic nujnega varstva za otroke zaposlenih v zdravstvu utemeljevala z izmišljenim argumentom, da najmlajši najbolj intenzivno širijo virus. Še zmeraj ni mogoče trditi, da šole vplivajo na širjenje novega koronavirusa v skupnosti, je dal državam že konec septembra vedeti Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). »Otroci imajo večinoma blag potek covida-19 in nič ne kaže, da bi bili lahko glavni vektor okužb v skupnosti. Poleg tega so vplivi zaprtih šol na izobraževanje, finančni položaj družin in družbo obsežni in dobro dokumentirani,« so bili jasni tudi o negativnih posledicah zaprtih šol. Vnaprejšnjega zapiranja šol zato niso uvrstili med priporočene ukrepe, dopustili pa so možnost, da jih bo vendarle treba zapreti ob široko razširjenih okužbah. Zapiranje najbrž ne bo zmanjšalo teže epidemije, so ob tem poudarili v ECDC, a bi lahko bilo nujno zaradi bolniških odsotnosti učiteljev. Tak scenarij je še verjetnejši, če se bo novi koronavirus širil v istem obdobju kot gripa, so pojasnili. Našteti pogoji v Sloveniji niso bili nikoli izpolnjeni.
Skrb zbujajoča belgijska izkušnja z zaprtimi šolami
V tem kontekstu kaže ponoviti še opozorilo evropskega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Hansa Klugeja: »Z odprtimi šolami moramo vztrajati do zadnjega, saj si ne moremo privoščiti izgubljene generacije.« Dolgoročno škodljive učinke zapiranja šol nesporno dokazujejo številni zgodovinski primeri. Zaradi učiteljske stavke leta 1990 je bil več mesecev oviran šolski pouk v valonskem delu Belgije, šest tednov so bile šole tam povsem zaprte. V primerjavi z učenci iz flamskega dela Belgije so morali valonski učenci kasneje veliko pogosteje ponavljati razred. Tudi dolgoročno so v povprečju dosegli nižjo končno izobrazbo kot njihovih flamski vrstniki. Podobni empirični rezultati izhajajo tudi iz kanadskih in argentinskih študij.
V Nemčiji zapirajo posamezne razrede, šole so odprte
V oddaji Tarča je ravnatelj novogoriške gimnazije Andrej Šušmelj trdil, da v Nemčiji zaprejo šole tam, kjer sedemdnevna incidenca preseže 50 novookuženih na 100.000 prebivalcev. Ravnateljeva trditev ne drži. Inštitut Roberta Kocha je izdal le priporočilo, da morajo v okolju, v katerem je presežena omenjena incidenca, obvezno nositi zaščitne maske v razredih in za polovico zmanjšati število učencev v razredih. Od doma se šolajo le tisti oddelki, v katerih je prišlo do okužbe in so morali učenci in učitelji v karanteno. Za vse druge učence in dijake poteka pouk normalno.
Otroci širijo virus enako učinkovito kot odrasli
Najstniki so enako »dobri« prenašalci novega koronavirusa kot odrasli, si je enotna stroka. O tem, kakšno prenašalsko vlogo igrajo mlajši otroci, pa ima različno mnenje. Najnovejše antigenske raziskave nagibajo tehtnico v prid tistim, ki trdijo, da se otroci pri tem ne razlikujejo bistveno od odraslih.
Pri nas bodo pa čez x tednov nazaj spustili prvo triado in se tolkli po prsih, da so rešili svet. Pozabili pa na ostale šolarje in še posebej na 4., 5. razred, ki enako ne more biti vsak dan 9 ur sam doma, rihtati oddaljeno šolo in salutirati veliki vodji skupaj s starši, ki so že ostali brez služb in denarja.
