Za smrt Katje je odgovoren minister za zdravje Poklukar
Dokumentacija dopisne seje vlade z dne 27. avgusta, ki jo je pridobil Dnevnik, dokazuje, da je ekipa ministra za zdravje Janeza Poklukarja mimo stroke spremenila predpise tako, da je cepljenje z janssenom omogočilo izpolnjevanje pogoja PCT na dan cepljenja.
Skrivalnic je konec. Dnevnik je razkril imena in priimke avtorjev in avtorice nevarnega določila, ki je sprožil povečanje zanimanja za cepljenje z Janssenovim cepivom. Konec avgusta uzakonjena birokratska ugodnost cepljenja s tem cepivom, ki se odmerja z zgolj enim odmerkom, je ključno vplivala tudi na odločitev 20-letne Katje, ki je umrla 29. septembra v UKC Ljubljana, najverjetneje zaradi težkega zapleta, ki je bil posledica cepljenja.
Dnevnik je ministrstvu za zdravje dvakrat izrecno zastavil vprašanje, konkretno katera oseba, skupina oziroma organ je predlagal sporni predpis, po katerem cepljeni z Janssenovim cepivom izpolni pogoj PCT na dan prejema odmerka. Ministrstvo se je dvakrat izmaknilo neposrednemu odgovoru z zapisom, da je »odločitev sprejela vlada«. Izmikanje pristojnih smo prekinili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja. Z njo smo dobili zapisnik dopisne seje vlade z dne 27. avgusta 2021 in gradivo, ki ga je vlada obravnavala na Poklukarjevo pobudo. Sprejela je predlagano dopolnitev odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom sars-cov-2, v katerem se je prvič znašlo določilo, ki je Janssenovemu cepivu omogočilo prednost pred cepivi, ki se odmerjajo dvakratno.
Zapisnik ne vsebuje poteka razprave na seji vlade. Priloženo gradivo pa potrjuje verodostojnost dosedanjih navedb Mateje Logar, vodje svetovalne skupine za covid-19, in Bojane Beović, vodje posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ. Infektologinji sta vztrajali, da skupini nista sodelovali pri pisanju sporne spremembe odloka.
»Pri pripravi gradiva niso sodelovali zunanji strokovnjaki,« piše v dokumentu, ki našteva osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva. Imena oseb, ki jih ministrstvo vztrajno skuša prikriti, so: Janez Poklukar, minister za zdravje, državni sekretarji Franc Vindišar, Robert Cugelj in Alenka Forte ter Bogdan Tušar, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za razvoj zdravstvenega sistema.
Z avgustovsko spremembo odloka, ki so jo spisali v Poklukarjevem resorju, je država prvič predpisala, da cepljeni z janssenom prejmejo evropsko covidno potrdilo s kodo QR na dan cepljenja, pri drugih cepivih pa na dan cepljenja z drugim odmerkom.
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je 31. avgusta predlagala, da se to določilo popravi. In sicer tako, da bi cepljeni s Pfizerjevim cepivom uradno izpolnili status zaščitene osebe teden dni po drugem odmerku, cepljeni z drugimi cepivi pa 14 dni po polnem cepljenju. Poklukar ni sledil predlogu stroke. Isto določilo je vlada 6. septembra zapisala tudi v 2. člen novega odloka o izpolnjevanju pogoja PCT. V Dnevniku smo že pisali, da se je ob to določilo obregnil NIJZ.
NIJZ še drugič predlaga spremembo odloka
»Center za nadzor bolezni pri NIJZ (vodi ga Mario Fafangel, op.p.) je 8. oziroma 9. septembra ministrstvu za zdravje posredoval dopis s stališčem epidemiološke stroke,« so nam odgovorili na NIJZ. Dopis je izpostavil zaplet, ki ga je odlok povzročil pri obravnavi in napotitvi oseb v karanteno po visoko tveganem stiku z okuženo osebo, »saj dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT začne veljati takoj po prejemu drugega odmerka (s cepljenji po dvoodmerni shemi) oziroma prvega odmerka (cepljenje po enoodmerni shemi), medtem ko za izjemo od napotitve v karanteno veljajo strokovna priporočila, ki določajo sedemdnevni rok po polnem cepljenju s cepivom Pfizerja in 14-dnevnega po polnem cepljenju s cepivi Moderne, AstraZenece in Janssena.«
NIJZ je v sredo ponovno pisal ministrstvu. Znova je predlagal popravek odloka, v katerem naj začne pogoj PCT veljati po sedmih oziroma štirinajstih dneh od polnega cepljenja, je poročala STA in dodala, da je NIJZ septembra izrecno nasprotoval nakupu dodatnih količin Janssenovega cepiva, predvsem zaradi njegove slabše učinkovitosti.
Ministrstvo za zdravje vztraja, da je problematično določilo odloka zgolj »administrativen ukrep, da ljudje ne bi bili podvrženi stroškom testiranja, ob zavedanju, da imunska zaščita nastopi 14 dni po cepljenju. To velja za vsa cepiva po polnem cepljenju.«
Dvajsetletna Katja je ena izmed približno
33.000 oseb, ki so se septembra odločile za cepljenje z janssenom, ker omogoča takojšnjo pridobitev QR-kode in izpolnitev pogoja PCT. Po besedah njenega očeta je dobila službo, v katero bi se morala voziti z avtobusom, za kar je potrebno izpolnjevanje pogoja PCT. Digitalno potrdilo o covidu-19 je najhitreje in brezplačno pridobila s cepljenjem z janssenom, ki ga je smela izbrati zato, ker je bilo na voljo vsem odraslim brez omejitev kljub znanemu dejstvu, da utegne predvsem pri mlajših ženskah povzročiti redek in zelo hud stranski učinek, to je nenadno znižanje koncentracije krvnih ploščic s sočasnimi težavami s strjevanjem krvi. Kadar pride do krvavitev v možganih, se takšen zaplet pri več kot 70 odstotkih bolnikov konča s smrtjo. Konec septembra je usodno prizadel prav njo. Po Katjini smrti je cepljenje z janssenom začasno ustavljeno. Pri cepivih s tehnologijo mRNA tveganja za takšen zaplet ni.
Dokumentacija potrjuje trditev, da vladna svetovalna skupina za covid-19 ni sodelovala pri pisanju spornega določila, ki je še vedno zapisano v odloku o izpolnjevanju pogoja PCT. Skupina, ki jo vodi Mateja Logar, je besedilo odloka obravnavala naknadno, in to na kar petih sejah (31. avgusta ter 6., 13., 20. in 27. septembra). Na zadnji – ta je potekala na dan Katjine hospitalizacije – se je skupina sicer že drugič izrecno strinjala z vsebino odloka, a je dodala opozorilo, da je »izdaja veljavne QR-kode takoj po cepljenju s cepivom proizvajalca Janssen administrativen ukrep, saj strokovno gledano zaščita po cepljenju nastopi šele po 14 dneh, zato je treba vse opozoriti, da se morajo v tem času še vedno ščititi in upoštevati vse ukrepe za preprečevanje okužbe s sars-cov-2.«
Pri svojem stališču s konca avgusta vztraja tudi vodja posvetovalne skupine za cepljenje. »Ministrstvo je s tem seznanjeno. Kaj se bo zgodilo, je težko reči,« je v četrtek pojasnila Bojana Beović.
Pri cepljenih z Janssenovim cepivom je prebojnih okužb največ
Nemška stalna svetovalna skupina za cepljenje (STIKO) je objavila novo odmevno stališče. Osebe, cepljene z janssenom, niso zadostno zaščitene pred okužbo z različico delta; pri njih so namreč zabeležili največji delež prebojnih okužb. Neodvisna strokovna skupina, v kateri je članstvo častno, je predlagala optimirani režim cepljenja za zagotovitev polne zaščite, in sicer bi cepljeni dobili dodatni odmerek cepiva mRNA, ki bi sledil najmanj štiri tedne po prvem odmerku Janssenovega vektorskega cepiva. Carsten Watzl, generalni sekretar nemškega združenja za imunologijo, je s tem v zvezi opozoril, da Janssenovo cepivo vendarle zelo uspešno zaščiti pred težjim potekom bolezni covid-19. Ali je priporočilo STIKO, ki še ni dokončno, opazila tudi posvetovalna skupina za cepljenje NIJZ? »Smo,« je Dnevniku odgovorila vodja Bojana Beović. »To je pred Nemci že priporočila Francija, za Janssenovo cepivo po štirih tednih, nato Avstrija za obe vektorski cepivi po šestih mesecih in zdaj Nemčija. To temo smo v skupini obravnavali že pred nemško odločitvijo, sklenili smo, da bomo še nekaj časa opazovali, kakšne bodo odločitve. Moje osebno mnenje je, da bi svetovali poživitveni odmerek za obe vektorski cepivi. Preprečevanje okužbe namreč pomeni preprečevanje prenosa in pri preprečevanju okužbe sta obe vektorski cepivi pri delti šibki.«
necenzurirano.si
www.zurnal24.si
