Ko sem tole prebirala, so me nekateri komentarji kar malce zmotili…
In ja, da vam ne pozabim povedati….jaz sem tista punca iz sladkega pričakovanja.
Če mi dovolite, bom razložila….
Jureta sem spoznala po res zanimivem naključju in sprva sva si dopisovala prek neta. Njegovo pisanje me je tako pritegnilo in potegnilo, da sem čutila vse tiste metuljčke in ne vem kaj še vse kar spada zraven. In končno sva se srečala. Bilo je prijetno, zanimivo…. Res je prijeten, prijazen in zelo simpatičen fant, ki je za dekle pripravljen marsikaj storiti. Tako sva se srečevala nekaj časa, se pogovarjala, poljubljala, crkljala…. bilo je res lepo. Sem zelo nežna duša in Jure mi je pokazal, da ima v sebi veliko mero nežnosti in občutka …. Ampak tukaj pride ta beseda AMPAK…kljub vsemu temu, sem ugotovila, da nisem zaljubljena, da ni to tista ljubezen, katere si želim, da ni tiste prave energije in da je bolje, da ostaneva prijatelja. Pogovorila sva se in se tako dogovorila….
In glej…včeraj pa…mi nekaj ni dalo miru. In, ko mi je povedal kje in s kom je bil…sem ugotovila, da mi nekako ni prav, da se v meni zbuja neko malo ljubosumje…. ampak zakaj sem se vprašala…saj sem sama hotela, da ostaneva zgolj prijatelja…. In ja, še vedno si to želim in še vedno stojim za tem kar sem rekla. Jureta imam res rada, vzljubila sem ga na nek poseben način, vendar ne na tistega, kot bi si on želel…
Morda me občutki ljubosumja spreletavajo, ker mi ni jasno, da je glede na to, kar je Jure čutil do mene in mislim da še čuti, tako hitro ven peljal drugo…morda. Pa nič ga ne obtožujem za to in nič nisem jezna nanj. Ima vso pravico in sama sem tako hotela. Želim mu, da je srečen, da bi našel dekle o kateri že toliko časa sanja, saj sem več kot preveč prepričana, da bo tisti zelo lepo, da jo bo nosil po rokah, da jo bo razvajal, crkljal…zelo romantična dušca je. In takih je malo.
In če sem z Juretom ostala v dobrih odnosih in sem do njega res zelo iskrena in direktna…..mar to, da sem mu vse to povedala, kar sem sedaj zapisala ni prav? Glede na vse pogovore, ki jih imava v tem času (ki niso samo na ravni prijateljskega pogovora) se mi to ne zdi nič takega, da sem mu zaupala kaj sem občutila….
Nočem ga begat, nočem, da se zaradi tega slini po men in nočem zbujat pozornosti ali ga kakorkoli zavajat. Ne, res ne. Mogoče je bilo to zame bolj kot ljubosumje nepričakovano presenečenje. Kaj pa vem. Tudi, če bi bila skupaj, ne bi bila ljubosumna nanj….če nekomu zaupam, mu zaupam in še nekaj….na Jureta pa res mislim, da ne bi bila ljubosumna, saj je zelo iskren in skoraj sem prepričana, da ne bi imela razloga za to. Če bi mi dal vedeti, da sem samo njegova potem za ljubosumje ni razloga.
Zelo odprt odnos imava zato mi je tudi povedal za osebo s katero se je včeraj sprehajal in zato sem mu tudi jaz povedala kakšni občutki so me spreletavali. Samo iskrena sem bila….in vem, da Juretu iskrenost zelo veliko pomeni…
Jure….vem, da me ti najbolj poznaš od vseh ljudi, ki pišejo komentarje in povem ti, da nič od tega kar pišejo., ne nameravam in niti ne ciljam na to.
Vem, da se bova prav kmalu videla, vendar bi ti vseeno rada povedala, da ti želim res vse najlepše in vso srečo v ljubezni pa katerakoli že bo ta srečnica. Iskreno.