Drugače pa zmaga tole, kar sem dal v citat. Pa nekje sem ta argument proti zakoniku tudi slišal, pa več ne vem kje...
Citat:
Z uvajanjem t.i. neregistrirane istospolne skupnosti se odpirajo vrata absurdnim situacijam, ko bo lahko ogrožena premoženjska varnost družin. "Pomislimo samo na primer, da je npr. stari oče dodeljen v moško sobo v domu starejših občanov, dve leti kasneje pa po njegovi smrti moški sostanovalec začne trditi, da sta živela v neregistrirani istospolni skupnosti, dediči pa si bodo morali preko sodišča izboriti t.i. nujni delež družinskega premoženja. Zakonik omogoča zlorabe postopkov dedovanja pri osebah, ki živijo v domovih za ostarele, v študentskih domovih oziroma povsod tam, kjer živijo skupaj osebe istega spola."
Tovrstni strahovi so več kot zabavni. Zunajzakonska skupnost velja že skoraj 35 let, pa ni v javnosti še nikoli odmeval noben primer, ko bi se nekdo poskušal polastiti premoženja nekoga tako, da bi ga posthumno razglasil za svojega zunajzakonskega partnerja ali partnerico. Ni jasno, zakaj bi se to množično dogajalo v primerih, ko bi premoženjske pravice po umrlem partnerju uveljavljali istospolni partnerji. Sicer pa si lahko poskusimo zamisliti takšno situacijo: ostareli dedek razglasi, da je pravkar umrli sostanovalec njegov dolgoletni življenjski partner?!
Tisti, ki svarijo pred tovrstnimi zlorabami, "pozabljajo", da mora zunajzakonska ali istospolna partnerska skupnost vsebovati enake značilnosti kot zakonska zveza. To pomeni, da morata biti partnerja v takšni zvezi povezana spolno, čustveno in ekonomsko, kot tovrstna partnerja ju mora dojemati tudi okolica, jasno pa mora biti izražena tudi njuna volja po skupnem življenju. Če se pojavi kakršenkoli dvom - če denimo nekdo to izpodbija -, je treba skupno življenje na sodišču dokazati s pričami, fotografijami in drugimi listinskimi dokazi. Da bi obstoj istospolne skupnosti uveljavljal sostanovalec v študentski sobi ali sostanovalec v domu upokojencev, je popolnoma nemogoče