Zakaj moderne drzave na AC gradijo odstavne pasove
- Ustvarjalec teme Zetor
- Začetni datum
Citat:
Uporabnik pinkobalinko pravi:
To ni res. Ko so dogradili odsek, ki je "hitra cesta", so na čelni postaji na Bazari ustrezno povišali cestnino, tako da si tam plačal celotno pot od Vipave do Vrtojbe. Je pa bilo cestninjenje tam vedno po odprtem sistemu in si se cestnini lahko izognil, če si šel ven (ali noter) na Vogrskem - ampak to je veljalo že od začetka, tudi ko je bila tam zgolj avtocesta (odsek Selo-Vrtojba).
Cesta po vipavski dolini je brez odstavnih pasov.
Uradna razlaga (ki po moje ne pije vode) zakaj je del AC, del pa HC: ko so zgradili odsek od Vrtojbe do Sela, naj bi po predpisih ustrezala AC, zato je ta del pač AC (je pa že od začetka priporočena hitrost 100 km/h
Tako je sedaj situacija, da je cesta od Vrtojbe do Sela AC, ot tam naprej do Razdrtega pa HC. Vinjeta je obvezna na celotnem odseku, prav tako se celotni odsek cestnini za tovornjake na čelnih postajah na Bazari in Razdrtem.
Točno tako. Kje jeNigel pobral to, da bi se primorci zastonj vozili?
Ja ravno toliko kot notranjci ki so vleteli na Brezovici in se peljali do Vodic. Ali pa še kje drugje.
Je pa ena razlika da je bila cena za avtocesto med Vrhniko in Ljubljano precej nižja kot za "avtocesto" od Sela do Vrtojbe.
Ampak plačat si moral na Bazari, kot da si šel čez celo, neglede od kje si šel. In je bilo tudi govora, da bodo postavili cestninsko na Vogrskem (ker si se tam izognil plačilu) ampak je prišla vinjeta in je postalo brezpredmetno.
Je pa bila tudi ena izmed edinih hitrih cest, kjer si plačeval cestnino, samo to pa itak ni nobenega motilo. Da ne rečem, koliko so jih prvi dan ujeli na radar pred predorom Vipavski križ, kjer je pač omejitev primerna hitri cesti...
Citat:
Uporabnik keber pravi:
Samo da se obregnem ob izraz "moderne države":
Norvežani so pa še večje face:
...
V Skandinaviji so s svojimi razdaljami in gostoto prometa malo posebni, kajne? Imajo Norvežani take ceste, kjer je gostota prometa primerljiva s tisto med Lenartom in Pincami? Močno dvomim.
Poleg tega se jaz raje ozrem v bližnjo okolico. Morda se motim, točne mere imaš verjetno ti, ampak Avstrijci imajo na precejšnjem delu Ac že med prehitevalnim pasom in ograjo na levi, še dobre 0,5, če ne 0,75 m asfalta. Tudi njihovi odstavni pasovi se mi zdijo širši od naših. Morda me občutek vara - ampak v primeru del na cesti lahko po eni strani ceste furajo štiripasovno - pri nas običajno 2+1.
Kot rečeno: "za šankom" - torej tako razlago sem pred 10 leti slišal od Novogoričana - hkrati s pojasnilom zakaj v Vogrskem ni table za NG.
Da ne razlagam celotne štorije - umikam trditev, imata prav.
Oba primera cest imata gostoto prometa podobno prekmurski avtocesti (edino manj je šleparjev). Je pa norveški primer malo poseben, načeloma delajo normalno široke avtoceste, v nasprotju s Švedi. Hočem samo povedati, da tudi v "moderni Evropi" ni vse tako angelsko brezhibno.
Res je, vendar predvsem na novejših avtocestah, starejše neobnovljene imajo takšne mere pasov kot pri nam (ali ponekod celo ožje). Med Gradcem in Šentiljem so morali avtocesto malo poširit, preden so se spravili v obnovo tistega ribežna.
Drugače sam dokaj zamerim odgovornim za sprejemanje predpisov projektiranja avtocest, saj pri nam vsaj glede širine pasov še vedno uporabljamo enake standarde kot smo jih pri prvi avtocesti od Vrhnike do Postojne. Nobene škode ne bi bilo, da bi odstavni pas meril vsaj 3,00 m v širino, imel redne odstavne niše (kot v Italiji) ter da se ukine pas za počasna vozila in uvede pravi prometni pas z dodanim odstavnim pasom (kot v Avstriji). Žal dobra avtocestna praksa iz tujine pri nam ne more priti v veljavo zaradi ozkoglednosti tako uveljavljenih projektantov kot tudi birokratov, ki ne dopuščajo "eksperimentiranja" s stvarmi, ki niso zabetonirane v pravilnikih.
1.) A ni tista "norveška" slika z gradbišča?
2.) Glede počasnega pasu: Namesto njega bi se morala cesta razširiti na levi v nov pas. S tem (v bistvu le sprememba črt na enakem asfaltu, torej preprosta in poceni sprememba) bi dosegli dvoje:
- počasen pas bi dejanski bil v uporabi ("jaz pa že ne grem na počasen pas")
- zaključek pasu ne bi bil problem, ker se sploh ne zaključi (tisto, ko vozila na počasnem pasu obtičijo, ker ni prosto na voznem, ali pa se vrivajo ko ne bi smeli)
Zdi se mi preprosto in efikasno, torej verjetno sem spregledal neko hudo slabost, ker tega nikjer ni. (edino iz LJ pro Celju je nekaj podobnega, del s tremi pasovi se zaključi tako, da se neha levi pas od treh, namesto desnega).
2.) Glede počasnega pasu: Namesto njega bi se morala cesta razširiti na levi v nov pas. S tem (v bistvu le sprememba črt na enakem asfaltu, torej preprosta in poceni sprememba) bi dosegli dvoje:
- počasen pas bi dejanski bil v uporabi ("jaz pa že ne grem na počasen pas")
- zaključek pasu ne bi bil problem, ker se sploh ne zaključi (tisto, ko vozila na počasnem pasu obtičijo, ker ni prosto na voznem, ali pa se vrivajo ko ne bi smeli)
Zdi se mi preprosto in efikasno, torej verjetno sem spregledal neko hudo slabost, ker tega nikjer ni. (edino iz LJ pro Celju je nekaj podobnega, del s tremi pasovi se zaključi tako, da se neha levi pas od treh, namesto desnega).
No ja, jaz sem "za šankom" slišal že tudi ravno obratno trditev - namreč, da odsek od Sela do Vrtojbe ostaja AC samo zato, da lahko na Bazari kasirajo. Mogoče se motim, ampak tudi take trditve nimajo neke realne osnove, ker se je tudi na HC lahko cestninilo. Zagotovo se je cestninilo na štajerski HC, ko je še bila HC.
Mogoče pa, da se je predpis kasneje spremenil, vendar so na vipavski AC+HC, kot sem že napisal, cestninili celoten odsek. In tudi danes je na HC potrebna vinjeta, pa tudi tovornjakom in avtobusom cestninijo višjo cestnino, če vstopijo na čelni postaji Nanos, kot pa, če bi vstopili na postaji Razdrto.
Vsekakor pa je res, da smo se po Vipavski dolini večinoma vozili zastonj, vendar zato, ker nam je to omogočal odprt sistem in ne zaradi kombinacije AC+HC.
Mogoče pa, da se je predpis kasneje spremenil, vendar so na vipavski AC+HC, kot sem že napisal, cestninili celoten odsek. In tudi danes je na HC potrebna vinjeta, pa tudi tovornjakom in avtobusom cestninijo višjo cestnino, če vstopijo na čelni postaji Nanos, kot pa, če bi vstopili na postaji Razdrto.
Vsekakor pa je res, da smo se po Vipavski dolini večinoma vozili zastonj, vendar zato, ker nam je to omogočal odprt sistem in ne zaradi kombinacije AC+HC.
1. slika je z gradbišča, ampak tudi končni izdelek ni nič drugačen.
2. Tako kot si povedal, bi moralo biti. Ampak na Darsu, ki o tem odloča, očitno ni ljudi, ki bi se že kdaj peljali v Avstrijo in to videli. Sistem, ki velja pri nam, je prevzet iz italijanskih avtocest (na začetku smo imeli celo cestne table točno take kot oni), vendar ga še Italijani skoraj ne uporabljajo več. Oni so še posebej prevzeli odstavni pas kot nujnost, saj ga zdaj imajo v vseh novih predorih, tudi daljših. Kaj takega pri nam predlagati se smatra kot najbolj trapasta ideja. Recimo edini nov predor med Ljubljano in Beogradom, dolg dobrih 300 m, nima odstavnega pasu, ker je "stroka dokazala", da ni potrebe. Taista stroka je tudi dokazala, da je razcep med severno in vzhodno obvoznico pri Zadobrovi tako bogato predimenzioniran, da bo četrt stoletja vse laufalo tip top. Aha.
Pač dokler bomo imeli projektante in birokrate, ki mislijo, da je slovenski način projektiranja avtocest "dovolj dober", se ne bo nič premaknilo.
2. Tako kot si povedal, bi moralo biti. Ampak na Darsu, ki o tem odloča, očitno ni ljudi, ki bi se že kdaj peljali v Avstrijo in to videli. Sistem, ki velja pri nam, je prevzet iz italijanskih avtocest (na začetku smo imeli celo cestne table točno take kot oni), vendar ga še Italijani skoraj ne uporabljajo več. Oni so še posebej prevzeli odstavni pas kot nujnost, saj ga zdaj imajo v vseh novih predorih, tudi daljših. Kaj takega pri nam predlagati se smatra kot najbolj trapasta ideja. Recimo edini nov predor med Ljubljano in Beogradom, dolg dobrih 300 m, nima odstavnega pasu, ker je "stroka dokazala", da ni potrebe. Taista stroka je tudi dokazala, da je razcep med severno in vzhodno obvoznico pri Zadobrovi tako bogato predimenzioniran, da bo četrt stoletja vse laufalo tip top. Aha.
Pač dokler bomo imeli projektante in birokrate, ki mislijo, da je slovenski način projektiranja avtocest "dovolj dober", se ne bo nič premaknilo.
Potrebno bi bilo na novo preuredit / zgradit vse priključke, ker ne moreš kar na vozni pas priključit uvoz, nesreče bi bile vsakodnevno.
Tako je tudi pravilno, nehat se mora prehitevalni pas, ne pa vozni, kot je bilo to v preteklosti v navadi pri nas (ne moreš pričakovat, da se bodo tovornjaki prestavljali na levi pas med osebna vozila, obratno je dosti lažje in varneje).
Se je že kdo vprašal kdo bo kril garancijaka popravila na naših AC. V imenu Nacionalinteresentstva smo jih dali gradit SCT-ju, Primorju in drugim, sedaj so pa vsi po vrsti šli "zu grunt ".
Na primorski AC pokajo tunelske cevi ! Mar ne bi bilo bolje če bi že takrat dali graditi koncesijonarjem, ceste bi dobili takoj, danes bi pa že bile na pol do prenosa na državo, za tehnične pomankljivosti bi pa veselo "jebali" lastnike, za nesplužene ceste proti primorski kasirali kazni....
Na primorski AC pokajo tunelske cevi ! Mar ne bi bilo bolje če bi že takrat dali graditi koncesijonarjem, ceste bi dobili takoj, danes bi pa že bile na pol do prenosa na državo, za tehnične pomankljivosti bi pa veselo "jebali" lastnike, za nesplužene ceste proti primorski kasirali kazni....
ksz
Mene pa fascinirajo madžarske AC. Široki pasovi, veliko prostora levo in desno od pasov, dolgi uvozi in izvozi na oz. iz AC, tretji pas se dejansko razširi iz prehitevalnega in ne iz voznega pasu itd.
Pa naj imamo madžare za ne vem kaj, glede gradnje AC so precej pred nami... Edino še odcep Letenye - Pince porihtajo, pa bo.
Res, prava muka nastane, ko se iz smeri Balatona pripelješ na prekmurko, kdor je to izkusil, bo vedel, o čem govorim.
Mene pa fascinirajo madžarske AC. Široki pasovi, veliko prostora levo in desno od pasov, dolgi uvozi in izvozi na oz. iz AC, tretji pas se dejansko razširi iz prehitevalnega in ne iz voznega pasu itd.
Pa naj imamo madžare za ne vem kaj, glede gradnje AC so precej pred nami... Edino še odcep Letenye - Pince porihtajo, pa bo.
Res, prava muka nastane, ko se iz smeri Balatona pripelješ na prekmurko, kdor je to izkusil, bo vedel, o čem govorim.
Imajo tudi ograjico na sredini, da ti luči nasprotivozečih ne svetijo v oko.
Pa na križiščih, kjer se stranska cesta priključi na glavno, s stranske če zavijaš levo, ne rabiš čakati, da je z obeh strani "prosto".
"Malenkosti", zlata vredne. (stanejo pa skoraj nič).
Pa na križiščih, kjer se stranska cesta priključi na glavno, s stranske če zavijaš levo, ne rabiš čakati, da je z obeh strani "prosto".
"Malenkosti", zlata vredne. (stanejo pa skoraj nič).
O tem, da ne moreš kar tako celoten odstavni pas spremenit v voznega (da ne omenjam niti neprimerne asfaltne podlage) in potem iz uvozov kar direktno na vozni pas zapeljat.
Čeprav pravzaprav kar si napisal nima nobene logike, ker je na vseh AC levo od 'počasnega' pasu vozni pas. Ampak sem predvideval, da misliš odstavni pas na desni.
5 let nazaj.
In za vse slavilce hrvaškega načina gradnje - država hrvaškim koncesionarjem iz proračuna plačuje razliko, ki nastane od premalo pobranih cestnin. S tem, da sta dva največja koncesionarja (HAC in ARZ) v lasti države, tako kot Dars. Le avtocesta Zagreb - Macelj in istrski Y nista v večinski lasti države.
Podobne teme
