Vprašanje glede gnojevke
- Ustvarjalec teme Karakala
- Začetni datum
Kaj ne poznam? Razmere so kakšne so,pač razmere neumnega ljudstva. Če bi folk pojedel pol manj mesa, bi pol manj bilo gnojenja in obremenitve zemlje. Ker pač ne poznam, bom kar na pamet napisal, da je 3/4 obdelovalne zemlje na štajerskem, hin, gotovo, fertig, amen šlus. Kot da bi v pesek sadil. Ampak jaz pač ne vem.
Pac potrosniska druzba. Kupec zeli kupiti za pol cene, zato mora kmet pridelati 2x vec. Lahko pa kupec placa 2x ceno. Pa bo kmet pridelal pol manj. No saj nekaj takih primerov imas.
Citat:
Uporabnik patriot pravi:
Meni govoriš?
Lej, jaz sem zrasel gor na kmetih in vem kako stvari potekajo.
Stvar je v tem, da ko sem kupil parcelo se je okoliške travnike pač kosilo, kakor se jih je.
Do pred kratkim, ko je nekdo dobil v najem in je začel zasmrajat.
Travnik ob moji hiši kosi svak 3x letno brez gnojenja, oni bo 4x. Katero travo živina raje je, veš verjetno sam.
Pa saj me ne bi motilo, če bi gnojil pred dežjem, ker se naslednji dan skoraj ne voha. Problem je, ker bo smrdelo en teden, temperature pa na 30 st. C.
Z malo sreče, bo veter pihal s tvoje terase proti gnojenem travniku, pa ne boš vohal .
ne nismo pri vegi mesojedi debati ampak zmernosti,kar pač hiperprodukcija ni. Zakaj avto menjat na 3leta, zakaj tv na 2? zakaj požret trikrat preveč da lahko greš na dan 5x srat, zakaj delat ko črna živina da lahko 5x več požreš in imaš 7 parov šuhov namesto 3 itd
Zemlja je sprana in se ne zmore več sama obnavljat z biotsko raznoliksotjo, kot je to počea narava, zdaj je ostal samo še pesek.Humosa ni, gotovo je, samo še NPK lahko dodajaš, pa gnojiš in gnojiš, če ne tam zraste samo plevel, ki pa ni za jest. Seveda, 99% folka v tem ne vidi problem, ker živi na kongrescu med betonom. Jaz zase ne vidim problema, jaz sem se losal betona povečini.
In ne, ne pišem o ravni Zemlji.
Zemlja je sprana in se ne zmore več sama obnavljat z biotsko raznoliksotjo, kot je to počea narava, zdaj je ostal samo še pesek.Humosa ni, gotovo je, samo še NPK lahko dodajaš, pa gnojiš in gnojiš, če ne tam zraste samo plevel, ki pa ni za jest. Seveda, 99% folka v tem ne vidi problem, ker živi na kongrescu med betonom. Jaz zase ne vidim problema, jaz sem se losal betona povečini.
In ne, ne pišem o ravni Zemlji.
Nimam teh težav. Vse stvari izrabimo do konca in jih ne menjujemo kot gate. Pa 3 pare čevljev imam...
Ne sodi torej vseh po tem kar vidiš okrog sebe.
Pri nas takih težav z zemljo kot jih omenjaš nimamo, res je le to, da enostavno brez gnojenja zraste premalo, da bi preživeli ob teh odkupnih cenah. Takšen je trg in ne postavljajo kmetje pravil. Se zgolj prilagajajo trgu in mu ponujajo kar zahteva. In to je hrana za mizerno odkupno ceno (česar v trgovinah sicer ni pretirano opaziti).
Ne sodi torej vseh po tem kar vidiš okrog sebe.
Pri nas takih težav z zemljo kot jih omenjaš nimamo, res je le to, da enostavno brez gnojenja zraste premalo, da bi preživeli ob teh odkupnih cenah. Takšen je trg in ne postavljajo kmetje pravil. Se zgolj prilagajajo trgu in mu ponujajo kar zahteva. In to je hrana za mizerno odkupno ceno (česar v trgovinah sicer ni pretirano opaziti).
Citat:
Uporabnik Pepe pravi:
Da niso na dolenjskem res izumili perpetuum mobileIzločke od živine pa svak verjetno vozi kar v čistilno napravo?
Za prosto rejo si že slišal?
Kar se nabere čez zimo:, str.14 in naprej: http://www.kis.si/f/docs/Druge_publikacije/Kodeks_dobre_kmetijske_prakse_1.pdf
Verjetno imajo Na Dolenjskem narejeno podobno kot pri na na Štajerskem.
EDIT: kar se gnojnice tiče premore toliko kulture, da jo razvozi v okolici svoje kmetije in ne v civilizaciji...
Nazadnje urejeno:
Prosta reja je ravno vir tvojih težav. Al kaj si hotel s tem povedat
Če bi se že hotel losat smradu, potem priporočaj globoki nastilj. Ni pa ta uporaben za vse kategorije živalil in vse tipe proizvodnje ...
Zadelava gnojevke je pa (zaenkrat) samo priporočilo. Ki se dokaj dobro uveljavlja, ampak nismo še tam ...
Če bi se že hotel losat smradu, potem priporočaj globoki nastilj. Ni pa ta uporaben za vse kategorije živalil in vse tipe proizvodnje ...
Zadelava gnojevke je pa (zaenkrat) samo priporočilo. Ki se dokaj dobro uveljavlja, ampak nismo še tam ...
gnoj ni isto kot gnojevka in tudi gnoj smrdi...
sej npk kan ne smrdita... za marsikoga je bolje da mu štupajo z umetnim gnojem samo da ne smrdi...
bioplinarne so šele povzročitelji smradu s svojim muljem... pa gnojnico ki jo je traba razvažat in to niso male količine...
patriot, proizvaja HRANO stranski proizvod je smrad. vedno bil in vedno bo. tudi solatka ne zraste brez gnojila...
sej npk kan ne smrdita... za marsikoga je bolje da mu štupajo z umetnim gnojem samo da ne smrdi...
bioplinarne so šele povzročitelji smradu s svojim muljem... pa gnojnico ki jo je traba razvažat in to niso male količine...
patriot, proizvaja HRANO stranski proizvod je smrad. vedno bil in vedno bo. tudi solatka ne zraste brez gnojila...
ksz...
DA ne boste preveč na pamet govorili poglejte tukaj . V glavnem med letom lahko očitno polivajo gnojnico kadarkoli.
Se pa strinjam in sem takoj za, da se določijo neki določeni datumi ko se lahko gnojecko poliva in ko se je ne sme. In jaz sem z dežele, ampak me moti, ker se lahko pri nas nekontrolirano poliva velikanske količine gnojevke in nihče tega ne nadzira.
Gnojevka danes zaradi bistveno večje količine silaže in drugih dodatkov s katerimi kmeti hranijo živino bistveno bolj smrdi kot je včasih.
Razmišljati v smeri povečevanja hektarskega donosa in posledično večjega gnojenja je pa itak že zdavnaj mimo. Slovenija nima kmetijskih površin za kaj takega, pri nas je porebno vlagati v kvalitetno pridelavo, zdravo hrano in se povezovati med sabo, ko bo to izpolnjeno, bo dovolj kruha za večino kmetov.
Žal pa je lažje jamrat kako so odkupne cene nizke, kako tujci vse poberejo in še kaj...
DA ne boste preveč na pamet govorili poglejte tukaj . V glavnem med letom lahko očitno polivajo gnojnico kadarkoli.
Se pa strinjam in sem takoj za, da se določijo neki določeni datumi ko se lahko gnojecko poliva in ko se je ne sme. In jaz sem z dežele, ampak me moti, ker se lahko pri nas nekontrolirano poliva velikanske količine gnojevke in nihče tega ne nadzira.
Gnojevka danes zaradi bistveno večje količine silaže in drugih dodatkov s katerimi kmeti hranijo živino bistveno bolj smrdi kot je včasih.
Razmišljati v smeri povečevanja hektarskega donosa in posledično večjega gnojenja je pa itak že zdavnaj mimo. Slovenija nima kmetijskih površin za kaj takega, pri nas je porebno vlagati v kvalitetno pridelavo, zdravo hrano in se povezovati med sabo, ko bo to izpolnjeno, bo dovolj kruha za večino kmetov.
Žal pa je lažje jamrat kako so odkupne cene nizke, kako tujci vse poberejo in še kaj...
pozabi na datume,
gnojevko politi po tvojem datumu, (oziroma po birokratovem iz sive lJubljane) ko bo zunaj cel teden 30 c, trava pa do kolen... je podoben predpis kot tisti o ukrivljenosti kumaric
gnojevko politi po tvojem datumu, (oziroma po birokratovem iz sive lJubljane) ko bo zunaj cel teden 30 c, trava pa do kolen... je podoben predpis kot tisti o ukrivljenosti kumaric
Oziroma skregano z zdravo pametjo. Smrad zaenkrat še ne ubija.
Je pa vedno več takih na deželi, ki bi radi samo rožice okrog sebe, pa da je okrog hiše vse počiščeno in urejeno (s tem mislim tudi sosednje njive), gnojevke pa tistih 2 - 3x na leto ne bi vohali. Kmetijstvo ima svoje zahteve in niso zmeraj v skladu z modernimi prebivalci podeželja.
Je pa vedno več takih na deželi, ki bi radi samo rožice okrog sebe, pa da je okrog hiše vse počiščeno in urejeno (s tem mislim tudi sosednje njive), gnojevke pa tistih 2 - 3x na leto ne bi vohali. Kmetijstvo ima svoje zahteve in niso zmeraj v skladu z modernimi prebivalci podeželja.
Podobne teme
