Volitve 2026

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
21.426
13.122
113
kod Džej-Zija
Že nekaj časa ankete niso merilci, ampak ustvarjalci javnega mnenja. So odlično orodje mobilizacije volivcev po eni strani, po potrebi pa pasivizacije. Če bo Svoboda preveč za SDS, jo bojo prikazali kot zelo blizu, da zaktivirajo neopredeljene, da postanejo jeziček na tehtnici. Po drugi strani pa lahko predstavijo preveliko prednost katere od strank, da demotivirajo udeležbo volivcev dotične stranke, "saj bo itak premočno zmagala". To vse seveda ob "novinarsko"-družbenopolitičnih pamfletih, objavljenih v MSM, s točno določenim ciljem. Zato ni čudno, da večino časa desnica "puši".
 
  • Všeč mi je
Reactions: sad in Matey

Ledenko

Guru
18. jul 2011
2.688
1.043
113
Resni.ca je že med koronskimi protesti imela po anketah precej visoko podporo, pa smo potem videli, kako je bilo po volitvah. Če jim na prihodnjih volitvah uspe priti v parlament, dvomim, da bo kaj veliko nad tistimi 4%.

Aja, kje je pa teflonski Kahl? :evil:
 

Vadim

Guru
2. jul 2020
6.418
8.297
113
Jaz ne vem na čem bazirajo ti podarki Resnice :sprasujemse: A to samokranjčane in ljubljančane anketirajo, ker kogarkoli tu na SV vprašam če podpira Resnico me čukasto gleda in sprašuje kaj/kdo je to.

Nekdanja volilna baza SNS. Pa kup Covidojotov pa Ravnozemljarjev. Par jih poznam, kateri so bili na protestih, ko je Janša plinil otroke. Vsi so za Reni.co

Če smo imeli Jelinčiča v parlamentu...
 
  • Všeč mi je
Reactions: erikson

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
21.426
13.122
113
kod Džej-Zija
Zadnjič sem prilepil intervju s Čeferinom, kako hvali vlado in njeno politiko, reforme, smer itd. Folk pa verjame, čeprav ga oblast po žepu mlati, ne samo tepe. Ampak zdaj je zimski regres, moramo praznovat, ker oni drugi ga bo vzel. A se čudiš?
 

hgard

Guru
22. jul 2007
4.185
668
113
Od Resni.ce volivci so glasni na netu, na volitve pa ne gredo, ker osebno jim pa ne sme nobeden preverjat
 

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
35.516
18.040
113
Zadnjič sem prilepil intervju s Čeferinom, kako hvali vlado in njeno politiko, reforme, smer itd. Folk pa verjame, čeprav ga oblast po žepu mlati, ne samo tepe. Ampak zdaj je zimski regres, moramo praznovat, ker oni drugi ga bo vzel. A se čudiš?
Tisto je bilo v Delu, če se prav spomnim kajne? Potem pa bereš v Dnevniku kontra scene, sem ravno včeraj našel - morda bi res it bilo res najbolj smiselno prebrati kar celoten intervju direktno kot je omenila Jabe in ne povzetkov medijev:
Čeferinov pogled na aktualno vlado Roberta Goloba ni bil pogled ideološkega nasprotnika, temveč pogled pragmatičnega menedžerja, lahko še izluščimo iz pogovora. Čeprav vladi priznava pogum pri reševanju nepriljubljenih tem, izvedbo ocenjuje slabše. Reforme, zlasti davčna in zdravstvena, se po njegovem mnenju izvajajo histerično in brez nujnega usklajevanja.V svojem slogu je izpostavil tudi pomanjkanje celostnega pristopa. Zdravstvena reforma se je zvedla na birokratsko omejevanje popoldanskega dela zdravnikov, namesto da bi reševala sistemske težave – od plač medicinskih sester do delovnih obremenitev. To je kritika operativne nesposobnosti, ki odmeva v poslovnih krogih, a jo redko slišimo od nekoga, ki se odkrito definira kot politično levo usmerjen.
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
21.426
13.122
113
kod Džej-Zija
Če kdo prilepi celoten Delov članek, res ne bi škodilo. Še na par portalih so ga razumeli tako, kot sem prej napisal. Med drugim tudi siol.net, pa zanima.me. Pa da vidimo to kritiko aktualne vlade, če dejansko obstaja.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Matey

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
35.516
18.040
113
Še na par portalih so ga razumeli tako, kot sem prej napisal.
Drži. Je pa res zanimivo kako diametralno nasprotno lahko pišejo o isti zadevi:

Siol/Delo:
V intervjuju za Delo je predsednik evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin pozitivno ocenil smer aktualne vlade, zlasti njeno odločitev, da se je lotila obsežnih in tudi politično nepriljubljenih reform. Izpostavil je, da že dolgo ni videl vlade, ki bi se reform lotevala tako pogumno, ter ocenil, da so slednje prava pot, ker se z njimi krepi javno zdravstvo, javno šolstvo in druge temeljne javne storitve.

Dnevnik:
Čeferinov pogled na aktualno vlado Roberta Goloba ni bil pogled ideološkega nasprotnika, temveč pogled pragmatičnega menedžerja, lahko še izluščimo iz pogovora. Čeprav vladi priznava pogum pri reševanju nepriljubljenih tem, izvedbo ocenjuje slabše. Reforme, zlasti davčna in zdravstvena, se po njegovem mnenju izvajajo histerično in brez nujnega usklajevanja.V svojem slogu je izpostavil tudi pomanjkanje celostnega pristopa. Zdravstvena reforma se je zvedla na birokratsko omejevanje popoldanskega dela zdravnikov, namesto da bi reševala sistemske težave – od plač medicinskih sester do delovnih obremenitev. To je kritika operativne nesposobnosti, ki odmeva v poslovnih krogih, a jo redko slišimo od nekoga, ki se odkrito definira kot politično levo usmerjen.
 

Yogi

Guru
1. sep 2007
4.896
1.337
113
Tudi kranjcane najbrz ne. Kranjcani ga malo bolje poznajo in so ze povedali na zupanskih volitvah, kaj si mislijo.

Kako in kaj je s tem anketami zadnje case je pa sramota. Ali jih goljufajo ali izbirajo vzorce tako, da dobijo takle ven, ker ze en cas ne kazejo niti slucajno vsesplosne slike, kar se potem na volitvah pokaže.
Kaj sploh počne, s čim se ukvarja, s čim preživlja? Samo od svoje stranke?

Pa seštevek zgornjih odstotkov v anketi je malo prek 70%. Kje se izgubi ostalo?
 

Jabe

Guru
1. okt 2007
16.062
8.349
113
Aleksander Čeferin: Premlad sem za strica iz ozadja

Z Aleksandrom Čeferinom smo govorili v Grosupljem. Zatrdil je, da je premlad za strica iz ozadja, čeprav je že dedek: večina resnih ljudi ne želi v politiko.

Z Aleksandrom Čeferinom smo govorili v Grosupljem, kamor se je vrnil na krajši oddih po koncu zahtevnega leta 2025. Zatrdil nam je, da je premlad za strica iz ozadja, čeprav je že dedek. Po njegovem se večina resnih ljudi ne želi približati politiki.

Bili ste Delova osebnost leta 2021. Bralci vam priznanja niso namenili le zaradi tega, kar ste naredili kot predsednik Uefe, ampak predvsem zato, ker ste se doma jasno in glasno zavzeli za Slovenijo demokratičnih vrednot, na čelu z vladavino prava. Tedaj ste bili med kritiki Janševe vlade, zdaj imamo novo. Kaj bi izpostavili kot največji dosežek te vlade in kaj kot njen spodrsljaj?

Vedno poskušam povedati, kar mislim kot odgovoren državljan. Res pa je, da me, odkar zasedam položaj predsednika Uefe, bolj slišijo ali bolj povzemajo, kot so me prej. Vedno sem povedal svoje stališče, ne glede na to, kakšno vlado smo imeli. Gotovo so reforme prava pot te vlade, lotila se jih je pogumno. Doslej nisem videl, da bi se kakšna vlada lotila toliko reform, ki znajo bit

Ste lahko konkretni?

Zdravstvena reforma premore več problemov, s katerimi bi se morali ukvarjati, torej ne samo s tem, da zdravnikom prepovedo delati tudi v popoldanskem času, kar je zelo vprašljivo. Morali bi se ukvarjati s tem, ali imamo resnično premalo zdravnikov in ali vsi zdravniki delajo v službi dovolj. Morali bi se ukvarjati s plačami medicinskih sester, saj slednjih praktično ne morejo dobiti. Morali bi se ukvarjati s tem, da ima zavod za zdravstveno zavarovanje, kolikor vem, čez 70 milijonov čistega dobička. Kako ima lahko zavod za zdravstveno zavarovanje dobiček, hkrati pa oba klinična centra izgubo? To ni preprosto.

Druga stvar je davčna reforma. Pomembno je, da država pridobi denar za javno zdravstvo, za javno šolstvo in tako naprej. Po drugi strani pa ni dobro ustvarjanje nervoze, češ, vi bogati ste proti nam, samo vi bogati vpijete zaradi davkov … Zakaj ne bi vseh pridobili na svojo stran? Vsi smo pripravljeni plačevati, tudi jaz plačujem veliko davka in sem ga pripravljen plačevati še naprej, toda denar je treba uporabiti na pravi način. Mislim, da bi se morali več pogovarjati in manj poskušati deliti med sabo, to jim ni najbolj uspelo. Hkrati pa navdušuje, da so se lotili tudi izjemno nepriljubljenih reform, četudi jim lahko politično škodujejo.

Prihajajo nove parlamentarne volitve in volivci vedno ocenjujejo (ne)uspešnost reform in zaupanje v spremembe ter navsezadnje v politike. Kako komentirate dejstvo, da je večino premierov ali kandidatov za premiera že obravnavala Komisija za preprečevanje korupcije?

Kot pravnik ne morem sprejeti dejstva, da ima vodja mafijskega kartela več pravic, kot jih ima v postopku pred KPK državni funkcionar. Komisija za preprečevanje korupcije bi se morala ukvarjati s korupcijo na splošno, s trendi korupcije, s statistiko korupcije in tako naprej. Da se trije ljudje usedejo v eno sobo in se odločijo, da je nekdo sumljiv, da je morda koruptiven, in s tem lahko zamajejo celotno državo – in to se dogaja že leta in leta –, to se mi ne zdi prav. Kakšen točno je njihov postopek, nihče ne ve. Res je, da pravno-formalno predsedniku vlade ali funkcionarju zaradi tega ni treba odstopiti, toda mediji in drugi izvršite v teh primerih tak pritisk, da trije ljudje celo z glasovanjem dva proti ena lahko zamajejo demokratično izvoljeno oblast – ne glede na njeno barvo. Tak sistem ni v redu. Po eni strani se vidi, da KPK nekatere primere obravnava javno, nekaterih pa sploh ne obravnava vrsto let – ne morem reči, da sem velik simpatizer takega načina, kot pravnika me to moti. Poznam primer, ko je KPK delovala na podlagi popolnoma neresničnih informacij, a se jim tega ni zdelo vredno niti preveriti. Tako delovanje je izjemno nevarno in neodgovorno.


Obstaja še en zanimiv zorni kot. Sočasno vidimo, kako predsednik ene najmočnejših držav na svetu pošlje svojega zeta na pogajanja, kjer je glavna tema nepremičninska povojna obnova velike države. Tega nihče ne izpostavlja.

Jasno je, da v svetu obstajajo dvojna merila. Če bi se spustili na raven KPK – vseeno je, ali govorimo o Golobu, Jankoviću, Janši ali o vseh drugih –, se jih pogosto preganja zaradi marginalnih stvari, ki bi jih morda lahko oni bolj spretno izpeljali, pa bi bilo vse v redu. Si lahko po drugi strani zamislite, da bi Golob na pogajanja v Evropsko unijo poslal moža svoje hčerke in enega svojega prijatelja? Ne bi trajalo do jutri. Nekatere vojne so take, nekatere drugačne, pred nekaterimi žrtvami si Evropska unija zatiska oči, pred drugimi ne. Odvisno je le od tega, kateremu taboru pripadaš.

Omenili smo volitve. Kako gledate na razdrobljenost slovenskega političnega prostora? Kako to vpliva na snovanje in izvedbo velikih projektov, ki vendarle zahtevajo politični konsenz?

Drži, razdrobljenost onemogoča izvedbo kakršnegakoli velikega projekta. Nisem strokovnjak za volilno zakonodajo, toda ko to vidim, si mislim, da bi bil morda boljši večinski volilni sistem. Razdrobljenost političnega prostora resda obstaja po vsej Evropi in vsem zahodnem svetu. Povsod so volitve 51:49, 52:48 in tako naprej. Ne moremo pa računati na to, da bi politiki poskušali združevati ljudi. Bližajo se volitve in spet se vsi prepirajo; celo na istem političnem polu vsi menijo, da bodo zmagali. Nekaj jih bo razočaranih.

Si drznete napovedati izid volitev?

Ne, to bi težko napovedal. Volitve se vedno odločajo v zadnjih dveh ali treh mesecih. Najbolj nesmiselne so ocene o najbolj priljubljenih politikih. Vedno je evropski komisar med najbolj priljubljenimi, ko pa ni več komisar, ga sploh ni več med prvimi stotimi ... Ljudje se bodo odločali proti koncu kampanje. Pomembno bo, ali bo prišlo do kakšne afere ali napake posameznega kandidata. Kot napako mislim na nekaj, kar je povezano z denarjem, saj samo še to vpliva na volivce. Vse ostalo lahko narediš, kakor hočeš, a ni velikega problema. Pred januarjem ali februarjem nihče ne more napovedati, v katero smer se bodo odvile volitve.

Omenili ste denar. Je lahko človek levo politično usmerjen in hkrati dobro zasluži?

Seveda, absolutno. Jaz sem levo politično usmerjen, pa zelo dobro zaslužim. Vem, kam merite oziroma na koga. To so salonski levičarji, kričači, ki – kot mi je rekel eden od bivših francoskih predsednikov – sovražijo bogate, obožujejo pa denar. Dejstvo je, da moraš plačevati davke in da se tudi iz davkov nas, ki dobro zaslužimo, financirajo javne storitve. To bi morali spodbujati. Dobro bi bilo, da bi čim več ljudi dobro zaslužilo. Problem je, če ti ljudje držijo denar v davčnih oazah. Problem je, če ne plačuješ davkov, če se izogibaš plačevanju davka ali če denar služiš na nezakonit način. Gotovo pa bi bilo brez davkov uspešnih ljudi bolj malo javnega zdravstva in bolj malo javnega šolstva. Pravzaprav sem skoraj alergičen na izjave v slogu: »Vlada vam bo namenila to, vlada vam bo namenila tisto.« Vlada vam nič ne bo namenila, saj ničesar nima. Vlada mora najprej zaračunati davke, vzeti mora denar od nas, ga potem razporediti, in samo veseli smo lahko, če ga prav razporedi. Katerakoli vlada.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Matey

Jabe

Guru
1. okt 2007
16.062
8.349
113
Je smer, ki jo je izbrala ta koalicija, prava?

Načeloma je smer prava. Dobro je, da se podpira čim bolj javno šolstvo, javno zdravstvo in tako naprej.

Pa operativna izvedba?

Dalo bi se tudi bolje izpeljati, se pogovarjati več in obenem manj antagonistično. Morali bi oceniti, kje je težava. Če vlada dvigne davke, mora povedati, da bo s tem naredila več za javno šolstvo in za javno zdravstvo ter da bo naredila več pozitivnega za državo. Nedavno sem slišal finančnega ministra, češ da se nad davki pritožujejo le bogati. Tako se ustvarja nepotreben antagonizem. Ali je zavržno, če si bogat? Zakaj ne bi pridobili na svojo stran vseh? To je mogoče s pravim pristopom. Že tako ali tako smo preveč sprti in razdeljeni, ni treba povečevati te delitve.

No, že tako naelektreno in polarizirano družbeno ozračje v državi zagotovo spodbuja tudi odnos med institucijama predsednika vlade in predsednice države. Vaša ocena? Zakaj premier in predsednica nista sposobna govoriti enega jezika v prid državi, ki jo zastopata?

Ob taki razdeljenosti, ki vlada v naši državi – pa tudi drugod –, so stalna nesoglasja med predsednikom vlade in predsednico republike glede kadrovanja ne le nesmiselna, temveč celo škodljiva. Po moji oceni bi predsednica lahko zavračala kandidate vlade, če očitno ne bi izpolnjevali pogojev, v konkretni situaciji pa se mi kot zunanjemu opazovalcu zdi, da jih zavrača, »ker ji niso všeč«, kar je najmanj nenavadno. Več bi se morala pogovarjati, če je to v dani situaciji sploh še možno. Problem teh dveh funkcij je, da je de iure najvišja funkcija v državi funkcija predsednika republike, de facto pa predsednika vlade. Ego bi bilo treba v takih primerih postaviti na stranski tir.

Slovenci vas uvrščajo med strice iz ozadja. Kakšen je vaš komentar na to in kako zavzeti stric iz ozadja ste pred volitvami?

Upam, da sem premlad za strica, čeprav sem že dedek. Ampak to je tipično razmišljanje ljudi, ki so prišli najdlje do Bruslja, pa še to na naše stroške. To so ljudje, ki mislijo, da imam tako nepomembno službo, da imam čas za vsakodnevno ukvarjanje z nekimi koalicijami, z nekim sestavljanjem vlad, nadzornih svetov, da imam neke interese v nekih podjetjih – seveda kot običajno brez dokazov, a sliši se lepo. Gotovo pa je lepo, da me postavljajo v družbo prvega predsednika Slovenije.

Kaj zares drži?

Drži, da najbrž kar nekaj ljudi ceni moje mnenje, vselej ga povem, in sicer iskreno, brez osebnega interesa. Takšni, ki so malo krajše pameti, si nato domišljajo, da je to z osebnim namenom, saj ravno oni vse, kar delajo, delajo zato, da bodo dosegli korist. Leta in leta so mi govorili, da vse izjave dajem le zato, da bi šel na koncu v politiko. To še kar traja in verjetno bom tudi pri 90 letih zanje podobno sumljiv, toda to je meni povsem nepomembno. Kot odgovoren državljan, ki ima rad svojo državo, sem vedno pripravljen in želim povedati svoje mnenje, ne da bi kogarkoli užalil. To je osnovna pravica posameznika v resnem družbenem sistemu.

Opazno je, da ste kritični do nekaterih političnih praks v Sloveniji. Kateri so največji sistemski problemi slovenske politike?

Imam občutek, da že vrsto let ne spoštujemo dovolj državnih inštitucij. V mislih imam državljane. Drugo vprašanje je, ali je to stvar časa, v katerem živimo – v tujini je namreč podobno –, ali je to zaradi tega, ker si spoštovanja ne zaslužijo. Mislim, da gre predvsem na zahodni strani za tako imenovane »kliping politike«. Zjutraj preberejo, kaj piše v medijih, in poskušajo čim bolj slalomirati med temi izzivi, zato da bi se čim bolj prikupili ljudem. Učinkoviti pa niso. V vzhodnih državah in po novem tudi v ZDA imamo politike, ki o vsem odločajo sami ...

… na primer kdo?

Na primer Putin, Xi in Trump, na drugi strani pa imamo v Evropi politike, ki ne odločajo o ničemer. Najbrž bi bila idealna vmesna različica. V Sloveniji politik ne more odločati veliko, niti predsednik vlade ne, predvsem ne v primeru, če se mu drugi del birokracije upre. Predsednik vlade ali države v drugih velikih državah zunaj Evrope lahko odloči karkoli, kar seveda ni dobro, in pri tem nikogar ne vpraša za mnenje. Pri nas gre nekdo na kosilo z nekom, pa nekdo plača kosilo in je drugi praktično že zrel za odstop. To je seveda drug ekstrem, ki prinese tudi izjemno negativno selekcijo v politiki; večina resnih ljudi se ne želi niti približati politiki in to je to velika težava. Problem pri nas je tudi sistemski, koalicije so namreč povečini nestabilne, morda bi morali razmisliti bodisi o dvigu praga za vstop v parlament bodisi o večinskem sistemu.

Kaj bi se spremenilo?

V teh primerih bi vedeli, koga smo podprli, in ti poslanci bi imeli štiri leta, da naredijo, kar se jim zdi prav. Pri nas pa je na primer predsednik vlade v (pred)kazenskem postopku, ker je nekaj naročil ministrici za notranje zadeve. Da ne bo pomote: tega ni naročil ministrici za notranje zadeve Nemčije, marveč njegovi ministrici za notranje zadeve. Kako vi pričakujete potem od politikov, da bodo karkoli naredili?

Zagovarjate spremembo volilne zakonodaje?

Morda so stvari sistemsko problematične. Večkrat se je že zgodilo, da majhne politične stranke, ki so dobile komaj kaj podpore volivcev, de facto vladajo v državi, izsiljujejo večje in tako naprej. To ni dobro. Vsi želimo učinkovito vlado, demokratično vlado, ki spoštuje človekove pravice, ampak hkrati mora ta vlada sprejemati odločitve. Dovolj imam tudi številnih referendumov. Zakaj imamo vlado in izvoljen parlament, če nenehno hodimo na referendume, ki stanejo ogromno in na katerih ljudje mislijo, da odločajo o ne vem kako pomembnih stvareh, v resnici pa sploh ne?

In vedno znova delijo?

Referendumi vedno znova delijo in to se ponavlja od osamosvojitve naprej.

Kako naj politika znova pridobi zaupanje javnosti?

To je vprašanje za milijon evrov. Ne vem, kdo pozna odgovor, toda po mojem mnenju so tovrstne stvari v svetu ciklične. Verjetno smo blizu najnižje točke kredibilnosti politike v celotnem zahodnem svetu, zato menim, da se bo trend obrnil. Še vselej v zgodovini se je to obrnilo, vprašanje je le, koliko škode bo dotlej narejene. Nekdo je rekel, da močni ljudje ustvarjajo dobre čase, dobri časi ustvarjajo šibke ljudi, šibki ljudje ustvarjajo slabe čase in slabi časi ustvarjajo močne ljudi. Zdaj smo na poti k slabim časom in ti časi bodo prinesli močne ljudi.

Kako bi komentirali odločitev vlade o uvedbi božičnice in podaljšanju veljavnosti vinjet?

Ko sem prebral novico o božičnici, sem takoj poklical v našo pisarno in vprašal, kako je pri nas z božičnicami. Mi že vsa leta izplačujemo božičnico, tako da nas ta sprememba neposredno ne zadeva. Za podaljšanje veljavnosti vinjet sploh nisem vedel, če sem povsem iskren.

Ko obravnavamo politiko vlade, ne moremo niti mimo romske problematike in dogodkov na Dolenjskem. Kdo je po vašem odgovoren za nastali položaj v Novem mestu in okolici?

Kdor trdi, da je za vse skupaj kriva samo vlada Roberta Goloba, je populist in to izkorišča v politične ali druge osebne namene. Zadeva se vleče vse od osamosvojitve. Gre za širšo problematiko v celotnem zahodnem svetu.

Pojasnite, prosim.

Zahodni svet, ki mu pripadamo tudi mi, zavzema naslednje stališče: spoštujemo človekove pravice, dajmo jih tudi romski populaciji, naj le bodo Romi čim dlje od nas. Naj bodo v svojih taborih, nas ne zanimajo, smo jim pa dali človekove pravice. Ali so to res človekove pravice, je drugo vprašanje. Družba se z njimi ni ukvarjala, tudi kršitev zakona ni sankcionirala, kot bi bilo treba, in rezultat je, da imamo velik problem tudi z resnim kriminalom. To lahko primerjamo z migrantsko problematiko v Evropi. V Franciji, na primer, so sprejemali migrante, jim zagotovili »človekove pravice«, a jih obenem porinili v geto in z njimi niso sodelovali, niso jih vključili v družbo. Migranti so živeli v svojem ekosistemu in tako danes obstajajo deli Pariza, kamor policija ne more. Podobno se je zgodilo pri nas.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Matey