Vojna v Ukrajini
- Ustvarjalec teme Car
- Začetni datum
- Status
partizani SO v Sloveniji
samo poglej koliko borčevskih penzij delimo
samo poglej koliko borčevskih penzij delimo
Kako smo padli v rusko past
Današnja skoraj stoodstotna odvisnost Slovenije od ruskega plina je tesno prepletena z odločitvami iz časa prve in druge vlade Janeza Janše. Velika strateška napaka je bil spodleteli projekt Južni tok.»Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina Geoplin je zgodaj zjutraj prejela obvestilo, da ji bo ruski dobavitelj Gazprom Export prekinil dobavo zemeljskega plina. Dejanska redukcija je bila 90-odstotna, po 10. uri pa se je stanje izboljšalo,« so sporočili iz Geoplina in hkrati vse uporabnike pozvali k racionalni rabi zemeljskega plina.
Kar zveni kot izmišljena panična napoved, povezana z vojno v Ukrajini, je resnična novica STA iz 6. januarja 2009. Ruski energetski velikan je tistega dne ustavil dobavo številnim evropskim državam. »'Z današnjim dnem začni zmanjševati,' je Putin naročil izvršnemu direktorju Gazproma Alekseju Millerju,« je krizno dogajanje tistega dne doživeto opisal Dnevnik.
»Plinska vojna« med Ukrajino in Rusijo se je kmalu polegla, plin je ponovno normalno stekel po plinovodih. Državam EU je incident nazorno razkril, kakšne so posledice (prevelike) odvisnosti od ruskih dobav energentov. Slovenija se iz te lekcije ni naučila ničesar. Delež ruskega plina je v desetletju osorej samo še naraščal. Medtem ko je leta 2009 uvozila približno 55 odstotkov plina iz Rusije, ga danes od tam priteče blizu 100 odstotkov. V primeru embarga ali prekinitve dobav ruskega plina bi torej bili med najbolj prizadetimi državami. Kako smo padli v Putinovo energetsko past?
Pred 15 leti smo računali na tri plinske terminale
Zgodovina uvoza ruskega plina je neločljivo povezana s podjetjem Geoplin, ki je nastalo leta 1974 z ustanovitvijo sektorja za zemeljski plin v tedanjem Petrolu. Po plinovodnem omrežju je ruski plin prvič pritekel v Slovenijo leta 1978. Diverzifikacijo dobavnih poti je sprožil razpad Sovjetske zveze in Jugoslavije. Leta 1992 je Geoplin začel uvažati plin iz Alžirije, devet let zatem je stekel še uvoz iz Avstrije, pri čemer k naši severni sosedi že od nekdaj priteka večinoma ruski plin. Avstrijsko-ruska naveza namreč sega še v čas po drugi svetovni vojni. Prvo plinovodno povezavo so vzpostavili leta 1968. Številni tega ne vedo: originalna kratica podjetja OMV je nekoč bila SMV (Sowjetische Mineralölverwaltung, v prevodu Sovjetska naftna uprava).V začetku tisočletja so bila v Sloveniji živa številna prizadevanja za dodatno razpršitev dobavnih virov zemeljskega plina. Več poslovnih konzorcijev je nameravalo graditi terminal ob slovenski obali. Španska družba Gas Natural je želela postaviti plinski terminal ob slovensko-italijanski meji pri Žavljah.
Geoplin je bil zainteresiran za to, da postane član konzorcija, ki bi gradil plinski terminal na Krku. »Geoplin bo pri projektu sodeloval, čeprav resda bolj simbolično, saj je slovenski trg majhen. Tudi nam pa je seveda v dobro, če bomo lahko uporabljali še tretji nabavni vir,« je v pogovoru za Delo leta 2006 dejal Janez Možina, tedanji predsednik uprave Geoplina.
»Se bo Slovenija že leta 2012 oskrbovala z zemeljskim plinom prek dveh ali celo treh plinskih terminalov?« smo se leta 2007 optimistično spraševali v Dnevniku. Petnajst let kasneje se odgovor glasi: »Ne.« Oskrbujemo se skoraj izključno z ruskim plinom.
Spremembe pristopa ni povzročila niti kratka plinska vojna med Ukrajino in Rusijo januarja 2009. Slovenija je bila že pregloboko vpeta v gradnjo novega plinovoda, ki naj bi na poti med ruskim kaspijskim bazenom, Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Italijo z enim krakom prečkal tudi Slovenijo. Postal je znan pod imenom Južni tok.
Alternativa ruskemu plinu je bil ruski plin
Prvi konkretnejši pogovori o Južnem toku v Sloveniji so potekali junija 2006, in sicer na evropskem poslovnem kongresu, ki ga je organiziral Istrabenz pod vodstvom Igorja Bavčarja. Dogodka sta se udeležila Aleksej Miller, predsednik uprave ruskega velikana Gazproma, in gospodarski minister Andrej Vizjak. Z Millerjem se je zatem osebno sešel še premier Janez Janša. »Če bo plinovod za dobavo ruskega plina Italiji zares zgrajen, tržaški terminali morda ne bodo več potrebni,« je dogajanje komentiral tedanji predsednik države Janez Drnovšek.Projekt Južni tok je zatem podedovala vlada Boruta Pahorja. Leta 2009 je sprejela sporazum o sodelovanju pri gradnji plinovoda, podpisala sta ga tedanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in ruski minister za energetiko Sergej Šmatko ob navzočnosti Pahorja in Putina. Ločen sporazum sta sočasno sklenila še Miller in direktor družbe Geoplin plinovodi Marjan Eberlinc.
Septembra 2012 – tedaj je bil premier znova Janša – sta družbi Plinovodi in Gazprom ustanovili podjetje Južni tok Slovenija. Dva meseca pozneje je Janša v Moskvi obiskal Putina. Zagotovil mu je, da bo Slovenija vztrajala pri projektu kljub velikemu neformalnemu pritisku iz Bruslja, ki ga je dojemal kot velik udarec skupni energetski politiki EU.
Vzporedno se je Geoplin še tesneje navezal na Gazprom. Leta 2005 je z ruskim dobaviteljem sklenil dolgoročno pogodbo, ki so jo z aneksom podaljšali do leta 2017, ko je sledil podpis nove dolgoročne pogodbe, ki velja še danes. Zadnja petletna pogodba z alžirskim dobaviteljem Sonatrach je bila sklenjena leta 2007.
»Zamuda pri pogajanjih z Alžirci bi lahko ogrozila dostop do ključnega vira plina,« smo že leta 2009 opozarjali v Dnevniku. Pogodba s Sonatrachom je namreč skoraj dve desetletji zagotavljala relativno energetsko neodvisnost, prav dostop do alternativnih virov plina je Sloveniji v plinski vojni med Rusijo in Ukrajino januarja 2009 zagotavljal nemoteno oskrbo.
Alžirce odklopili leta 2011
Kljub temu je Geoplin leta 2011 sklenil prekiniti sodelovanje z Alžirci. Tedanji direktor Boštjan Napast je odločitev utemeljil s previsoko dobavno ceno. Geoplin, Petrol in slovenska država so se v kasnejših letih odrekli tudi priložnosti, da bi lastniško vstopili v gradnjo terminala na Krku. Kot vemo, si je zdaj že bivši infrastrukturni minister Jernej Vrtovec (neuspešno) prizadeval zagotoviti bodočo dobavo plina prek Krka v Slovenijo.Gazprom in Bavčar, Vizjak, Janša ...
Prvi konkretnejši pogovori o Južnem toku v Sloveniji so potekali junija 2006, organiziral jih je Istrabenz pod vodstvom Igorja Bavčarja. Dogodka sta se udeležila Aleksej Miller, predsednik uprave ruskega velikana Gazproma, in gospodarski minister Andrej Vizjak. Z Millerjem se je zatem osebno sešel še premier Janez Janša.Golob: Problem je cena
Plinske težave bo morala rešiti vlada Roberta Goloba. Novi premier ima kot nekdanji predsednik uprave Gen-I večletne izkušnje z nakupom in prodajo zemeljskega plina. Doslej ni predstavil konkretnih načrtov razprševanja dobavnih virov. »Ruski plin ni bil slučajno izbran za oskrbo celotne Evrope,« je dejal v Slovenskem mladinskem gledališču na Studiu 9. maj. »Izbran je bil, ker je bil najcenejši (…) Ni problem, od kod pride. Problem je cena. Ljudi ne zanima, kaj piše na energentu, ampak koliko stane.« Od dobaviteljev Golob pričakuje, da bodo cene plina fiksirali za daljše časovno obdobje.
Kako smo padli v rusko past
Današnja skoraj stoodstotna odvisnost Slovenije od ruskega plina je tesno prepletena z odločitvami iz časa prve in druge vlade Janeza Janše. Velika strateška napaka je bil spodleteli projekt Južni tok.
Discover Popular Videos | Facebook
Video je mesto, kjer lahko skupaj uživate v videi in oddajah. Oglej si najnovejše interaktivne videe, odkrij izvirne oddaje in sledi svojim najljubšim ustvarjalcem.
fb.watch
The Deputy Commander of the Azov unit, Sviatoslav Palamar has posted a video message on Telegram, in which he says: “Glory to Ukraine! It is day 85 of the war. The leadership and I are on the premises of the Azovstal plant. There is a certain operation happening, details of which I am not going to share. I thank the whole world and Ukraine for the support. I will be seeing you.”
Hmmm?
Hmmm?
Tko btw, teh par full premožnih firm ne prispeva glih veliko v blagajno.
Od kje jim denar? Tiskanje in zadolževanje.
Facebook je več vreden kot pa cela rusija brez pralnih strojev katere kradejo po Ukrajini.
ja, tako kot ti je jest odgovoril...
nimajo za zrihtat zdravstva, v vojno pa vlagajo mrd... sicer zihr je matematika narejena, in tega ne delajo zastonj. tok jim zaupam.
Nazadnje urejeno:
Teh 40 milijard ne bo zastonj. Ukrajina se je zadolžila za 100 let
- Status
