Kovačeva Tine in Cveta (imena so, seveda, izmišljena) nikakor nista mogla
zaploditi dete in odločila sta se za surogatnega očeta.
Tisti dan, ko naj bi se prikazal gospod, ki naj bi Kovačevima zagotovil
dete, je Tine poljubil svojo ženo in rekel: "No, zdaj pa grem. Gospod bi
moral biti kmalu tu."
Pol ure kasneje je na vrata pomotoma pozvonil fotograf, specializiran za
fotografiranje dojenčkov, katerega so naročili sosedje v isti stolpnici:
"Pozdravljeni, gospa. za danes ste me naročili da.. "
Cveta je živo zardela od sramu: "Ni potrebno razlagati, vem zakaj ste tu.
Sem vas pričakovala."
"No, lepo," je rekel fotograf. "Dobro torej. potem že veste, da so
dojenčki moja specialnost."
"Saj, z možem upava, da res. Prosim, vstopite, sedite." ga povabi Cveta v
stanovanje. Potem pa v veliki zadregi vpraša: "Torej, kako pričneva?"
"Kar prepustite vse meni," je navdušen fotograf. "Običajno poskusim enkrat
ali dvakrat v banji, pa enkrat na zofi in morda nekjakrat na postelji.
Največkrat je najbolj lušno kar na tleh v dnevni sobi. tam je običajno
precej prostora za akcijo."
Cveta vedno bolj zardeva in momlja: "Banja? Zofa? Na tleh v dnevni sobi?
Saj ni čudno, da nama s Tinetom ni uspelo!"
"Ja, veste gospa, nihče ne more garantirati, da bo vsakič dobro uspelo.
Ampak če poskusimo več različnih položajev in iz različnih kotov, sem
prepričan, da boste zadovoljni!"
"Ježešmaričkapomagaj, to je pa veliko dela," je zaprepadena Cveta.
"Gospa, v mojem poklicu si je treba vzeti čas. Tudi meni bi bolj
ustrezalo, da opravim v petih minutah, a sem prepričan, da vas to ne bi
zadovoljilo."
"Prav gotovo, da ne," potihoma reče Cveta.
Fotograf odpre svojo torbo in izvleče portfelj s fotografijami dojenčkov:
"Tole sem naredil na strehi avtobusa. " Cveta se prekriža in položi roko
na usta.
". in tale dvojčka sta še posebej dobro izpadla, glede na to, da je bila
njuna mati izredno težavna pri sodelovanju."
"Težavna?" se začudi Cveta.
"Ja, se bojim da res. Na koncu sem jo moral spraviti v park, da sem lahko
svoje delo dobro opravil. Ljudje so se zbrali okrog in skušali vse
videti."
"Okrog so stali?" se vse bolj čudi Cveta.
"Ja.. in to cele tri ure, če ne celo več. Mati je nenehno cvilila in
kričala. zelo težko sem se koncentriral. In ko se je pričelo temniti, sem
moral res pohiteti. Ko so na koncu že veverice grizljale mojo opremo, sem
moral zaključiti."
Cveta se zaprepadeno nagne naprej: "So veverice dejansko grizljale vašo.
aam. opremo?"
"Resnično gospa.. prav zares! No, če ste pripravljeni, bom postavil
svojega Canona na trinožnik. je preveč težak, da bi ga stalno držal v
roki.. pa lahko začneva."
Cveta je padla v nezavest.