Sem našel en dober članek o hranjenju gum:
Večina voznikov se ob sezonskih menjavah avtoplaščev sprašuje, kam s tistimi, ki jih morajo sneti. Nekateri jih zaupajo v hrambo vulkanizerjem, večina pa jih skladišči v domači garaži ali kleti. V obeh primerih velja upoštevati nekaj osnovnih pravil.
Pnevmatike moramo pred skladiščenjem očistiti in iz njihovega profila odstraniti vse tujke. Nato jih lahko hranimo izpraznjene ali na platiščih. V prvem primeru jih ne smemo pretirano stiskati, obešati ali drugače deformirati, saj s tem povzročimo trajne poškodbe v njihovi strukturi. Najbolje je, da prazne pnevmatike zložimo drugo na drugo v vodoravnem položaju (največ pet hkrati, občasno jih preložimo) ali drugo ob drugo v navpičnem položaju, pri čemer morajo biti na stojalu z dvema ali več podpornimi točkami. Če jih bomo pustili na platiščih, je dobro najprej dvigniti tlak za 0,5 bara nad predpisanim. Tako pripravljene in očiščene jih nato obesimo na stenske ročaje ali zložimo v navpičnem položaju na stojalo z dvema ali več podpornimi točkami.
Skladiščni prostor naj bo suh, zmerno prezračevan in brez prepiha. Pnevmatike naj bodo zaščitene pred sončno svetlobo, močno umetno svetlobo, ki jo oddajajo ultravijolična svetila, in svetlobo, ki nastaja pri varjenju kovin. Temperatura v prostoru naj bo nižja od 35 stopinj Celzija. Še bolj priporočljivo je hranjenje pod 25 stopinjami Celzija, kar pomeni, da avtoplašči ne smejo biti v neposrednem stiku z radiatorji, toplotnimi cevmi in drugimi grelnimi napravami. Na njihovo trajanje slabo vpliva tudi ozon, ki se sprošča ob delovanju fluorescentnih luči, žarnic z živosrebrnimi parami, elektromotorjev in opreme, pri kateri nastaja iskrenje ali električno praznjenje. Upoštevati velja še to, da v bližini oziroma v istem prostoru ni priporočljivo hranjenje naftnih derivatov, kot so bencin, plinsko olje, mazalna olja, masti, topila, razredčila, kisline, razkužila in podobne snovi, ki lahko povzročijo strukturne spremembe v materialu, iz katerega so izdelane pnevmatike.
Vir