Mah neka šola je že fajn za splošno razgledanost, največkrat pa ta nima direktnega vpliva na srečno življenje.
Denar je tudi fajn, če je. Zdaj eni preživijo z minimalcem, drugi imajo težavo priti skozi mesec s 5 mestno številko.
Eni zgradijo hišo za manj kot 50 jurjev, drugi pri 200+ začnejo o urejanju okolice razmišljati.
Eni naredijo veliko sami, drugi za vsako menjavo žarnice kličejo mojstra.
Eni na dopustu v 10 dneh zapravijo 400€, drugi za teden dni porabijo 5jurjev.
Eni delajo cele dneve + vikende, drugi od 7-15.
Sedaj nekoga obsojati zakaj tako in mu vbijati v glavo, da bi bilo bolje drugače, nima smisla. Vsak se sam odloči kako bo "zabil" teh cca. 70 let, ki so mu namenjena.
Sam sem začel kar hitro delati in od prvega dne imel idejo, da do 40 leta bom hodil v službo, potem grem pa v "penzijo" in bom delal toliko in tisto kar mi bo odgovarjalo. Da bom naredil milijone nisem imel nikoli ideje. Večina vrstnikov se je tej ideji malce posmehovala. Pač ideja je bila, da si uredim stanovanjske zadeve, nimam kredita in nekaj na računu za slabe čase. In ja 20 let sem bil kar priden. Letos pa testiram ta "penzija" mode.
Sem bolj zadovoljen? ma kaj pa vem. Časa imam sedaj načeloma manj, ker zadeve bolj odlagaš, ker ni nekih rokov.
Stres? ja DOSTI manj. Mi je pa tale korona mal načrte ubila, ker sem računal, da bova malce več odsotna...
Načeloma pa sem zadovoljen z odločitvijo, planom in izvedbo. Edino, če bi bil še enkrat 18 bi šel za dohtarja. Evo to bi spremenil verjetno.
A ja vozim avto, ki ni po standardih Alterja. Razmišljam pa o nečem podobnem kot je govora v temi.