Citat:
Uporabnik keber pravi:
Citat:
Uporabnik patriot pravi:
Citat:
Uporabnik tgrzan pravi:
Seveda pravičnost, saj je pravično zaslužil kar dobiva. Dokaži, da ne... Socialnost... seveda, saj se bori za soborce in njihove borčevske penzije, katero si je tudi sam pravično zaslužil...
Mene pa resnično zanima, koliko je sploh še teh borcev...
Glede na podatke o borčevskih penzijah, vsako leto več ...
Saj se bodo JJ in kompanija vtaknili v to, komaj čakam, bo spet zanimivo. Kot pri Grkih, ko so že dolgo mrtvi dobivali penzije, imam na sumu, da je z našimi "borci" marsikje zelo podobno.
Je tesko preveriti preden zapises tak debilizem?
Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je imelo prvega julija 2006 status vojnega veterana iz let 1941-1945
23.834 oseb , status vojnega invalida (vključno s prejemniki družinskih invalidnin) 6.874 oseb ter žrtev vojnega nasilja 58.691 oseb. Pri tem je treba upoštevati, da ima lahko posamezni državljan vse tri statuse, seveda vsakega za različno obdobje med leti druge svetovne vojne.
Status vojnega veterana pa imajo tudi pripadniki enot in služb iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991; prvega julija 2006 jih je bilo 42.218
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Mesečni statistični pregled, november 2006) je marca 2006 prejelo pokojnine, v katere so všteli tudi kriterije udeležbe v narodnoosvobodilnem boju, 15.680 starostnih upokojencev iz vrst borcev, aktivistov in drugih udeležencev narodnoosvobodilnega boja, 4.176 invalidskih upokojencev ter 15.252 družinskih upokojencev (večinoma vdov in nepreskrbljenih družinskih članov umrlega udeleženca narodnoosvobodilnega boja). Med starostnimi upokojenimi udeleženci narodnoosvobodilnega boja je takih, ki jim je priznana vojna doba v dvojnem ali dejanskem trajanju pred 9. septembrom 1943 8.177 ali 52,1 odstotka, udeležencev po 9. septembru 1943 7.146 ali 45,6 odstotka, kmetov borcev pa samo še 357 ali 2,3 odstotka.
Če torej med dejanske udeležence narodnoosvobodilnega boja štejemo starostne in invalidske upokojence, ugotovimo, da jih je skupaj 19.856. To je ta, povsem partizanska generacija, ki naj bi dobivala privilegirane borčevske pokojnine. Dejstvo pa je, da pravih borčevskih pokojnin v resnici ni, kajti vsak upokojeni borec ali drug udeleženec narodnoosvobodilnega boja je zaslužil svojo pokojnino z delom in plačanimi prispevki, enako kot drugi upokojenci. Pri tem je razumljivo, da so mu v pokojninsko dobo všteli tudi dobo, ki jo je prebil v narodnoosvobodilnem boju, borcem v dvojnem, nekaterim terenskim sodelavcem pa v enojnem dejanskem trajanju. Ob upokojitvi so tem upokojencem upoštevali tudi krajša obdobja za izračun pokojninske osnove (npr. povprečni osebni dohodek za 5 namesto za 10 let) in nekatere ugodnejše socialne cenzuse. Ta del pokojnin, ki za starostne upokojene udeležence narodnoosvobodilnega boja znaša večinoma okoli 20 odstotkov (od 5 do 30 odstotkov), plačuje država iz državnega proračuna, torej ne na račun zmanjševanja pokojnin drugih upokojencev. Preostali del pokojnin, več kot tri četrtine, se izplačuje iz rednih pokojninskih sredstev, enako kot za druge upokojence. Okoli 4.000 upokojenim udeležencem narodnoosvobodilnega boja pa sodelovanje v narodnoosvobodilnem boju ni nič koristilo pri upokojitvi, ker so imeli dovolj oziroma preveč pokojninske dobe iz rednega delovnega razmerja.
Za primerjavo so zanimivi še naslednji podatki:
•
ob popisu leta 1951 je bilo v Sloveniji vseh vrst borcev in drugih udeležencev narodnoosvobodilnega boja 157.000;
•
ob popisu udeležencev narodnoosvobodilnega boja leta 1973 je bilo v Sloveniji 152.722 udeležencev, od tega s priznano dvojno dobo 74.800, z enojno dobo 11.381, z vloženim zahtevkom za priznanje še v postopku 3.786, ostali pa posebne dobe do tedaj niso uveljavljali;
• ob ustanovnem kongresu Zveze borcev Slovenije, 4. julija 1948, je bilo registriranih 120.000 članov. To število je naraščalo in je leta 1965 doseglo 132.062 članov;
•
od leta 1965 se število članov zmanjšuje, saj je bilo marca 2006 v Zvezi borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije le še 32.576 članov iz vrst udeležencev narodnoosvobo dilnega boja in žrtev vojnega nasilja, torej se je število od leta 1965 zmanjšalo za 75 odstotkov, v primerjavi z letom 1951 pa za 79 odstotkov.