Pozabljate nekaj najpomembnejšega kar se tiče ESB-ja: kvas
ESB, ali na kratko bitter je moj najljubši stil, ki ga delam že kar nekaj časa in je po mojem mnenju tudi eden težjih stilov, vsaj tako narediti da ga doteraš u nulo.
Slad: Seveda mora izstopati karamelni karakter, govorimo o nižjih procentih karamele, dobrodošle so tudi kakšne biskvitne note (biscuit malt). Prve teste sem delal z maris otter in se je odlično obnesel.
Hmelji: Originalno so angleški hmelji, so pa nekateri naši itak razviti iz fuggle hmelja, tako da se tudi naši lepo izražajo. Važno je zadeti zeliščno, zemeljski, nobel hop značaj, ki se lepo poveže z karamelo. Dry hop je neprimeren, ravno tako citrusi in tropsko sadje
Voda: Potrebno je vodo obdelati na tako stopnjo da dobiš lepo razmerje sulfatov (hmeljni karakter) in kloridov (malt karakter), ter seveda samo trdoto.
Kvas: Pri esbju so estri dobrodošli, seveda govorimo o blagih sadnih aromah in okusih (hruška, breskve, banane), ki skupaj z karamelo tvorijo zame eno najlepših arom. Ravno tako je v ESB-ju dovoljen oz. celo zaželjen diacetil (masleni priokus), ki se sicer šteje za napako piva. Vendar tukaj govorimo za nianse, in ko ti uspe kvas priterati do tega nivoja, se samo čudiš pivu
meni je do sedaj pri ESB-ju to uspelo dvakrat (govorimo na domači opremi), sem pa tudi flopnil že in so vn prišle čoko banane, pa čeprav sem držal temperaturo nizko...potem pa 100g aurore v dryhop