Saj ti ni treba svojih vsakodnevnih frustracij prenašati na te ljudi. Oni ne potrebujejo avta, ne potrebujejo statusnih simbolov, gospodinjskih strojev, ne potrebujejo mehanikov, ogrevanja, ne plačujejo vode, kanalizacije in telefona, ne hodijo na potovanja, ne kupujejo obleke, ne jemljejo kreditov za hise, ki jih bodo odplacevali se njihovi otroci. Vse kar potrebujejo, je hrana. In te po slikah sodeč, dobijo zadosti. To je tako, kot če bi ti moral zaslužit na primer 150 evrov na mesec zase in bi ti na koncu meseca še ostalo.
Mi imamo svoj način življenja, na katerega smo navajeni, oni svojega, na katerega so navajeni. Grem stavit, da oni ne mislijo, da se borijo za preživetje. To misliš samo ti, ker si prepričan, da je samo tvoj način pravi in ker se sam sebni smiliš v krutem sodobnem svetu.
Oni spijo, dokler želijo, nato ulovijo kakšno ribo, jo pojejo, se poseksajo, malo na špancir, se igrajo, za kosilo naberejo kakšno jagodičje, grejo še malo podrnjohat, popoldne se vsedejo v krog in si pripovedujejo zgodbe, mogoče cuknejo še njihovo varianto pira. Zvečer ulovijo še kakšno ribo ali podgano ali sestrelijo kakšnega ptiča - menda zadanejo zelo na tančno tudi na 100m, pojejo, udarijo še en seks in grejo spat. Mimogrede, obstajajo poročila, da jih ženske umirjajo s seksom. Ko so moški na peščini grozili vojerjem v čolnu, so iz džungle prišle ženske in začele z njimi seskati. Grupni seks na obali, nakar so vsi skupaj odšli nazaj v džunglo. Preprosto, da bolj ne more bit, brez stresa in brez muk za vsakdanje preživetje, ker njim ni treba, da se jim kar naprej nekaj dogaja.
Na sosednjem otoku je drugo pleme, ki je kulturno temu zelo podobno. Odkar so civilizirani dobrotniki vseh sort stopili z njimi v kontakt, se je njihovo število zmanjšalo od preko 600 na manj kot 100. Tidve cifri ti povesta vse o “pozitivnem” učinku naše civilizacije na primitivna plemena.
Tole je pa izjemno sveža pošiljka črnega, hvala ti za tole 
