Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Prva stopnja fermentacije ki vključuje žretje preprostih sladkorjev traja pri kvasovkah zgornjega vrenja povprečno 3 dni, pri lagerjih pa max. en teden ( s pravim pitch ratejom in dokaj visokimi temperaturami zna bit hitrost enaka kot za ale). To predstavlja glavno aktivnost kvasa, ki se jo tudi vidi in ta tudi v glavnem vpliva na okus, potem se pa v sklepni fazi spravijo kvasovke še na drugo hrano ki jim ne ustreza ravno najbolj (bolj kompleksni sladkorji, nekateri stranski produkti primarne faze, ..) ampak hrana je le hrana, tam so večinoma bolj počasne oz. bolj izbirčne sorte kvasa se jo niti ne lotijo!
Če je pitch rate zadovoljiv bi vseeno morala bit presnova sladkorjev (ki vplivajo na FG) končana za klasičen ale v cca. 7h dneh in za lager ali pa ale kvasovke s sposobnostjo malcanja bolj kompleksnih sladkorjev do 14 dni. To še ne pomeni da je kvas takrat končal z delom, ampak FG se ne spremeni drastično (= ne bo proizvedenega več presežnega CO2ja ki bi se tvoril v steklenicah).
Se pa te faze res lepo vidi v steklenih/prozornih fermentorjih, lag faza je ko je pivo mirno in zgleda da nič ne dela, primarna fermentacija je ko začne pivo noret, delat peno in na sploh se vidi da je živo. Pri drugi stopnji in prebavi ostalega pa se skoraj ne vidi gibanja vseeno pa kvas ostaja v pivu (motno pivo) in prav počasi se dvigajo mehurčki co2ja. Ko kvas zaključi delo pade na dno in pivo postane čisto, co2ja ni videt.
So pa razlike med kvasovkami ogromne, ene končajo čez noč in se zbistrijo v par dneh, druge se pa ne morejo odločit ali bi se sploh lotile dela, potem ko se lotijo so res počasne in na koncu rabi pivo 1 mesec da se zbistri.
Sedaj fermentiram tisto testno pšenično z ajdovimi luščinami, kvas je WLP380 Hefeweizen IV Ale Yeast. To je eno čudno bitje, pri blagem overpitchanju je imel lag čas 15h (sem že mislil da ne bo nič), potem je pa popenil (dobesedno), zamašil 12mm blow-off cev, vrgel štoflc s cevjo iz fermentorja in začel pljuvat peno vsepovsod. Nekako razumem sedaj da se na forumih ko se pogovarjajo o 1 1/2" blow off ceveh dejansko pravilno mišljene mere (torej 4cm cevi)!
Če je pitch rate zadovoljiv bi vseeno morala bit presnova sladkorjev (ki vplivajo na FG) končana za klasičen ale v cca. 7h dneh in za lager ali pa ale kvasovke s sposobnostjo malcanja bolj kompleksnih sladkorjev do 14 dni. To še ne pomeni da je kvas takrat končal z delom, ampak FG se ne spremeni drastično (= ne bo proizvedenega več presežnega CO2ja ki bi se tvoril v steklenicah).
Se pa te faze res lepo vidi v steklenih/prozornih fermentorjih, lag faza je ko je pivo mirno in zgleda da nič ne dela, primarna fermentacija je ko začne pivo noret, delat peno in na sploh se vidi da je živo. Pri drugi stopnji in prebavi ostalega pa se skoraj ne vidi gibanja vseeno pa kvas ostaja v pivu (motno pivo) in prav počasi se dvigajo mehurčki co2ja. Ko kvas zaključi delo pade na dno in pivo postane čisto, co2ja ni videt.
So pa razlike med kvasovkami ogromne, ene končajo čez noč in se zbistrijo v par dneh, druge se pa ne morejo odločit ali bi se sploh lotile dela, potem ko se lotijo so res počasne in na koncu rabi pivo 1 mesec da se zbistri.
Sedaj fermentiram tisto testno pšenično z ajdovimi luščinami, kvas je WLP380 Hefeweizen IV Ale Yeast. To je eno čudno bitje, pri blagem overpitchanju je imel lag čas 15h (sem že mislil da ne bo nič), potem je pa popenil (dobesedno), zamašil 12mm blow-off cev, vrgel štoflc s cevjo iz fermentorja in začel pljuvat peno vsepovsod. Nekako razumem sedaj da se na forumih ko se pogovarjajo o 1 1/2" blow off ceveh dejansko pravilno mišljene mere (torej 4cm cevi)!
Če po 20h dneh še kar vre pa da je temperatura bila ves čas do tedaj normalna potem je edina možnost da gre za okužbo. V tem primeru je itak pametno (če je pivo še užitno) stekleničit čimprej, izvesti priming pri spodnjem nivoju in potem po 1 tednu dat pivo čimbolj na mrzlo (idelano pod 5C kjer tudi divji kvas pade v hibernacijo). S tem se da rešit cel batch brez slabe vesti.
Enak nasvet je če pivo dobi kakšno vizualno bolezen (plesen/kolonijo bakterij na vrhu). Predvidno odstranit tisto plesen, probat okus, če je ok stekleničit, počakat 1 teden za karbonizacijo in pivo na mrzlo.
Temu se reče "krizni management" in odstopa od klasičnega pivovarstva kjer je "potrpljenje" zaželjena lastnost!
Sicer pa brbotanje une male vehe "samo od sebe" pri teh plastičnih fermentorjih ni nič čudnega, kar za foro si natočite noter vodo pa pustite na prostem oz. ob odprtem oknu pa par dni spremljajte veho in se bo videlo koliko brbotanja prinese temperatura in celo sprememba zračnega tlaka (vreme).
Jaz imam dva plastična fermentorja. Enega od samsvojpivovar in en 30l sodček z velikom pokrovom.
Trenutno imam notri pivo, ki se fermentira 14 dni. Vedno je tako, da pri fermentorju, ki ima velik pokrov veha vedno po malem brbota pri fermentorju z malim pokrovom pa po 5 dneh tudi trzne ne več. V obeh je pivo iz istega batcha in istim kvasom.
Trenutno imam notri pivo, ki se fermentira 14 dni. Vedno je tako, da pri fermentorju, ki ima velik pokrov veha vedno po malem brbota pri fermentorju z malim pokrovom pa po 5 dneh tudi trzne ne več. V obeh je pivo iz istega batcha in istim kvasom.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Če po 20h dneh še kar vre pa da je temperatura bila ves čas do tedaj normalna potem je edina možnost da gre za okužbo. V tem primeru je itak pametno (če je pivo še užitno) stekleničit čimprej, izvesti priming pri spodnjem nivoju in potem po 1 tednu dat pivo čimbolj na mrzlo (idelano pod 5C kjer tudi divji kvas pade v hibernacijo). S tem se da rešit cel batch brez slabe vesti.
Enak nasvet je če pivo dobi kakšno vizualno bolezen (plesen/kolonijo bakterij na vrhu). Predvidno odstranit tisto plesen, probat okus, če je ok stekleničit, počakat 1 teden za karbonizacijo in pivo na mrzlo.
Temu se reče "krizni management" in odstopa od klasičnega pivovarstva kjer je "potrpljenje" zaželjena lastnost!
Sicer pa brbotanje une male vehe "samo od sebe" pri teh plastičnih fermentorjih ni nič čudnega, kar za foro si natočite noter vodo pa pustite na prostem oz. ob odprtem oknu pa par dni spremljajte veho in se bo videlo koliko brbotanja prinese temperatura in celo sprememba zračnega tlaka (vreme).
En moj recept je vedno brbotal reci piši skoraj mesec dni, očitno je un cara ruby slad dal kvasovkam delo. In nikakor zadeva ni bila okužena, ker je bila steklenica tega piva dobra še po letu dni v kleti. Brbotalo je pa v steklenem balonu. Enak recept s Cara gold je zaključil ravno včeraj po točno 10 dneh. Kaj pa na to praviš
Citat:
Uporabnik kalbo pravi:
En moj recept je vedno brbotal reci piši skoraj mesec dni, očitno je un cara ruby slad dal kvasovkam delo. In nikakor zadeva ni bila okužena, ker je bila steklenica tega piva dobra še po letu dni v kleti. Brbotalo je pa v steklenem balonu. Enak recept s Cara gold je zaključil ravno včeraj po točno 10 dneh. Kaj pa na to praviš
Cara = karamela = kompleksen sladkor ...
Recimo kakšen S-04 se s takim sladkorji ponavadi niti ne trudi in gre lepo spat, kakšen drug kvas zna pa res potem še delat dalje in pri veliko karamelnega sladu ali pa visoki temperaturi drozganja bo pač aktivnost kvasa daljša. Kar gledam v fermentor se pri meni glavnina dela konča dosti hitro in kadar merim gostoto tudi vmes (med pretakanjem v sekundarca kapnem kapljico na refraktometer) ta ni nič drugačna od FGja po 3h nadalnjih tednih staranja, veha pa še vedno vmes kdaj brbota.
En lep pozdrav vsem!
Tale forum malo spremljam in tudi sam sem naredil en zvarek iz celovitega ekstrakta. Imam podoben problem, ker ne vem, če sploh kaj brbota pa me zanima kolk pogost naj bi to brbotalo, ker jaz še nisem nič opazil. Je pa lepo zaprto (vsaj upam, da je - je od mr. malta fermentor) in v prostoru kjer ga imam postavljenega kar fino diši. Je pa nekje na 20 stopinj konstantna temperatura.
Bi še vprašal kako je s hmeljem za tiste, ki imate daljši postopek varjenja piva. Sem bral malo, da se doda ena sorta hmelja za aromo in druga sorta za grenkobo. Upam, da to štima. Potem pa so še neki Aji in min. in bi prosil malo za obrazložitev.
Kar se vode tiče kako to prakticirate? Delate kaj analiz, imate kar izpod pipe vodo ali kakšen preverjen izvir?
Za slad oz. ječmen pa vidim, da eni meljete. Ali je boljše kupovat ga?
Kaj pa sladkor? Jaz sem dodal sladkor v celoviti ekstrakt ali je boljše kaj drugega?
Vnaprej hvala za odgovore
Tale forum malo spremljam in tudi sam sem naredil en zvarek iz celovitega ekstrakta. Imam podoben problem, ker ne vem, če sploh kaj brbota pa me zanima kolk pogost naj bi to brbotalo, ker jaz še nisem nič opazil. Je pa lepo zaprto (vsaj upam, da je - je od mr. malta fermentor) in v prostoru kjer ga imam postavljenega kar fino diši. Je pa nekje na 20 stopinj konstantna temperatura.
Bi še vprašal kako je s hmeljem za tiste, ki imate daljši postopek varjenja piva. Sem bral malo, da se doda ena sorta hmelja za aromo in druga sorta za grenkobo. Upam, da to štima. Potem pa so še neki Aji in min. in bi prosil malo za obrazložitev.
Kar se vode tiče kako to prakticirate? Delate kaj analiz, imate kar izpod pipe vodo ali kakšen preverjen izvir?
Za slad oz. ječmen pa vidim, da eni meljete. Ali je boljše kupovat ga?
Kaj pa sladkor? Jaz sem dodal sladkor v celoviti ekstrakt ali je boljše kaj drugega?
Vnaprej hvala za odgovore
Če ne brbota, je možno, da fermentor ne tesni popolnoma. Včasih pač veha ne brbota. Po parih dneh lahko malo pogledaš, če se na vrhu dela pena, potem je vse OK.
Tisti "Aji" so alfa kisline (Alpha acids angleško). Čisto poenostavljeno: Večji % AAjev, bolj je zadeva grenka. Hmelji z visoko vsebnostjo AA so običajno namenjeni predvsem grenčini, hmelji z malo AA pa aromi. Hmelji za grenčino se običajno dodajajo na začetku vrenja, hmelji za aromo se načeloma dodajajo bolj proti koncu (aroma in okus se z vretjem uničujeta, grenčina ostane). To je sicer zelo poenostavljena razlaga, ki ne drži nujno v vseh primerih.
Dokler ne obvladaš osnov do potankosti, je kvaliteta vode dokaj nepomembna. Moje mnenje, mogoče se ne bodo vsi strinjali z njim.
Pri nas tako ali tako ne prodajajo zmletega. Na mojepivo.si imajo sicer možnost, da ti ga zmeljejo po naročilu. Jaz ga zaenkrat meljem doma z enim močnim kavnim mlinčkom in nimam težav (BIAB), čeprav fantje priporočajo nabavo solidnega mlinčka za slad.
Različni sladkorji imajo lahko različen vpliv na okus. Težko rečeš, da je ena vrsta sladkorja "boljša" od druge. So pa razlike in veliko je odvisno od tega, kakšno pivo želiš narediti, oz. kaj želiš z dodatkom sladkorja doseči.
Jaz za pale ale in IPA uporabljam navaden, namizni sladkor, ko želim narediti malo bolj suho pivo z nizkim FG. Pri dodajanju sladkorja pazi le, da ga ne boš dodajal preveč. Tisti 1kg, ki je predpisan na navodilih ekstraktov je IMHO precej preveč.
Tisti "Aji" so alfa kisline (Alpha acids angleško). Čisto poenostavljeno: Večji % AAjev, bolj je zadeva grenka. Hmelji z visoko vsebnostjo AA so običajno namenjeni predvsem grenčini, hmelji z malo AA pa aromi. Hmelji za grenčino se običajno dodajajo na začetku vrenja, hmelji za aromo se načeloma dodajajo bolj proti koncu (aroma in okus se z vretjem uničujeta, grenčina ostane). To je sicer zelo poenostavljena razlaga, ki ne drži nujno v vseh primerih.
Dokler ne obvladaš osnov do potankosti, je kvaliteta vode dokaj nepomembna. Moje mnenje, mogoče se ne bodo vsi strinjali z njim.
Pri nas tako ali tako ne prodajajo zmletega. Na mojepivo.si imajo sicer možnost, da ti ga zmeljejo po naročilu. Jaz ga zaenkrat meljem doma z enim močnim kavnim mlinčkom in nimam težav (BIAB), čeprav fantje priporočajo nabavo solidnega mlinčka za slad.
Različni sladkorji imajo lahko različen vpliv na okus. Težko rečeš, da je ena vrsta sladkorja "boljša" od druge. So pa razlike in veliko je odvisno od tega, kakšno pivo želiš narediti, oz. kaj želiš z dodatkom sladkorja doseči.
Jaz za pale ale in IPA uporabljam navaden, namizni sladkor, ko želim narediti malo bolj suho pivo z nizkim FG. Pri dodajanju sladkorja pazi le, da ga ne boš dodajal preveč. Tisti 1kg, ki je predpisan na navodilih ekstraktov je IMHO precej preveč.
Pozdravljeni
Cevka, ki jo mojepivo.si prodaja pod nazivom Polnilna cevka za steklenice za 3 € - se ta da pritrdit na pipico na 20 l sodčku, kot ga prodajajo vse zadruge, Merkurji in Bauhausi, to je tisti z rdečim pokrovom in rdeče-belo pipico, upam,da bo kdo vedel, kaj mislim. In ali je tak način flaširanja ok?
Zdi se mi, da je ful težko prit do spodobne cevke za pretakanje piva (auto sifon) za flaširanje - vse nemške trgovine, ki jih držijo (in ni poštnina ravno 30 €), jih trenutno nimajo na zalogi. Kje ste vi nabavili kaj primernega?
Vse ostalo za izdelavo piva ni bilo problema kupit, tega pa ne najdem...
Najlepša hvala za pomoč in LP
Cevka, ki jo mojepivo.si prodaja pod nazivom Polnilna cevka za steklenice za 3 € - se ta da pritrdit na pipico na 20 l sodčku, kot ga prodajajo vse zadruge, Merkurji in Bauhausi, to je tisti z rdečim pokrovom in rdeče-belo pipico, upam,da bo kdo vedel, kaj mislim. In ali je tak način flaširanja ok?
Zdi se mi, da je ful težko prit do spodobne cevke za pretakanje piva (auto sifon) za flaširanje - vse nemške trgovine, ki jih držijo (in ni poštnina ravno 30 €), jih trenutno nimajo na zalogi. Kje ste vi nabavili kaj primernega?
Vse ostalo za izdelavo piva ni bilo problema kupit, tega pa ne najdem...
Najlepša hvala za pomoč in LP
To je pravi način flaširanja piva, ker se toči od dna proti vrhu in zaradi tega ne pride do oksidacije. Pa tudi ravno prav prostora ti ostane v vratu steklenice, kjer se nabere CO2 potem za karbonizacijo. Auto sifon sem pa preplačal zaradi poštnine, tudi sam sem imel probleme z dobavo.
Veliko komercialnih APA in IPA vsebuje sladkor (craft piva, da se razumemo), tudi pri dry stoutih in še kakšnem stilu se ga uporablja. DME vsebuje dosti več nefermentabilnih sladkorjev in efekt ni enak. Z dodajanjem namiznega sladkorja ali dekstroze narediš bolj suho pivo z nižjim FG, kar je pri nekaterih stilih zaželjeno.
Kar se pa točenja tiče. Jaz imam za stekleničenje en sodček s pipico iz merkurja. Na pipico sem dal 15cm dolgo silikonsko cev, ki pride do dna steklenice. Ko odprem pipico, se steklenica polni od spodaj. Količine pa tudi ni težko kontrolirati, ko se enkrat navadiš.
- Status