Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Aha, ok. Jaz sem računal za 23,5 boil volume in cca. 20 litrov target batch size. Če imaš brewtarget nastavljen za svojo opremo, tako nimaš kaj zgrešit.
Pir bo pa definitivno dober
Pir bo pa definitivno dober
Meni se samo zdi škoda citra hmelja za 60 min - za grenčino lahk odaš tudi kakšnega cenejšega.
Jz isto, samo se mi zmiraj sranje pojavi. Potem ko flaširam mi vedno kaj ostankov pelet v flaše pobegne. Pa četudi uporabljam dodatno polnilno posodo, kamor prelijem čimbolj čisto pivino in sladkor za fermentacijo.
Zdej če samo kaka mrvica pobegne ni problem, če ti jih pa več, maš pa potem fontane v flašah.
Nevem še kako bi ta problem rešil. Imam na začetku cevi za pretakanje nameščen filter, vendar pobegnejo tudi skozi filter....
Kakšno fontano in zakaj bi se sekiral zarad hmelja v steklenici? V steklenici lepo potone na dno in se ujame v kvasno usedlino. V corney kegu sicer v začetnih nekaj kozarcih dela suive lase, ker zamaši cevko, ko se zlavfa s tem ni težav. Da bi se pa sekiral zaradi parih delcev hmelja v kozarcu? Zase vem, da se ne.
Hmelj v peletih po nekaj dneh potone na dno, če ni 100% na dnu (še kaj plava) potem se lahko en dan pred stekleničenjem da fermentor na hladno kar pospeši proces "sedimentacije". Sam uporabljam za pretakanje autosifon in tam dam v primeru dry hoppinga na sesalni del "mrezico" ki uspesno ulovi se mortebitne delce ki plavajo ali pa jih po nesreci dvignem med pretakanjem. Pivo je tako 100% "hmelj free".
Če se stekleniči iz enake posode kot se uporablja za fermnetacijo potem bo problem ker bo zaugalo hmelj, v tem primeru je bolje uporabit vrečke za hmelj (razkužene). Je pa tudi res da gre pri 20l za dry hopping kar precej hmelja ki se v pivu "razširi" in so vrečke kmalu premajhne in v pivo gre manj arome kot bi lahko.
Če se stekleniči iz enake posode kot se uporablja za fermnetacijo potem bo problem ker bo zaugalo hmelj, v tem primeru je bolje uporabit vrečke za hmelj (razkužene). Je pa tudi res da gre pri 20l za dry hopping kar precej hmelja ki se v pivu "razširi" in so vrečke kmalu premajhne in v pivo gre manj arome kot bi lahko.
Kot sem rekel, če ti pobegne preveč delcev noter, se CO2 nalima pod te delce in ti potem vn vže vse skupaj. Če jih je mal, jih pa načeloma kvas prekrije in ni panike. Obstaja tud eksperimentalna razlaga zakaj do tega pride, enkrat mi je o tem razlagal Pelicon.
Veliko usedline lahko naredi gejzir oz. vsekakor poveča tvorenje pene, to je dejstvo. Recimo sam ko stekleničim vedno pretočim vso pivo v flaške ker pač uporabljam točilno posodo in usedline ni veliko. Vseeno se v tisti urici ali dveh pri ale pivih nabere na dnu tudi malce usedline in tako v zadnjo flaško ali dve pride dokaj motno pivo ki se potem kaže v večji usedlini. Pri enaki karbonizaciji je taka flaška vedno na videz bolj karbonizirana (več pene) in jo imam posebej označeno/e.
Fizikalen vzrok je preprosto v tem da ko odpreš flaško v kateri je co2 raztopljen v tekočini se ta začne sproščat in dvigat proti vrhu, pri usedlini je problem ker lahko ta co2 "dvigne" usedlino kar povzroči dve ločeni rekaciji ki pripomoreta k temu da pivo postane gejzir. Prvi efekt je da delci usedline letijo z veliko hitrostjo proti vrhu in na svoji poti pospešijo izločanje CO2ja (podoben efekt kot da bi steklenico pretresel), druga stvar je pa da je da se raztopljena usedlina v pivu (tista ki priplava na vrh) bolj peni kot čisto pivo. Skupaj to privede do tega da lahko pivo pobegne iz steklenice če nismo previdni sploh pri bolj močni karbonizaciji.
Podoben efekt ima tudi pivo v plastenkah, pri enakem primingu kjer bo steklenica čisto ok bo plastenka lahko gejzir, ker ko odpreš plastenko pod pristiskom se sama od sebe malenkost stisne, s tem se ob stenah izloči več co2ja in spet pride do dviga usedline ker je pač dno tudi stena plastenke. Na koncu namesto piva dobiš v kozarec samo peno + malo motnega piva.
BTW glede pelicona, oni po občutku preveč karbonizirajo pivo ali pa nimajo konsistence in imam jst srečo da dobim ekstreme. Njhov pale ale ki je bil dobro ohlajen mi je ob odpiranju dvignil peno, sicer daleč od gejzira ampak če nebi direktno hitro natočil v kozarec bi šla pena počasi iz flaške ven. Za ale pivo je to mnogo preveč karbonizacije sploh ker puščajo precej usedline (in se tako pojavi zgoraj opisan efekt).
Fizikalen vzrok je preprosto v tem da ko odpreš flaško v kateri je co2 raztopljen v tekočini se ta začne sproščat in dvigat proti vrhu, pri usedlini je problem ker lahko ta co2 "dvigne" usedlino kar povzroči dve ločeni rekaciji ki pripomoreta k temu da pivo postane gejzir. Prvi efekt je da delci usedline letijo z veliko hitrostjo proti vrhu in na svoji poti pospešijo izločanje CO2ja (podoben efekt kot da bi steklenico pretresel), druga stvar je pa da je da se raztopljena usedlina v pivu (tista ki priplava na vrh) bolj peni kot čisto pivo. Skupaj to privede do tega da lahko pivo pobegne iz steklenice če nismo previdni sploh pri bolj močni karbonizaciji.
Podoben efekt ima tudi pivo v plastenkah, pri enakem primingu kjer bo steklenica čisto ok bo plastenka lahko gejzir, ker ko odpreš plastenko pod pristiskom se sama od sebe malenkost stisne, s tem se ob stenah izloči več co2ja in spet pride do dviga usedline ker je pač dno tudi stena plastenke. Na koncu namesto piva dobiš v kozarec samo peno + malo motnega piva.
BTW glede pelicona, oni po občutku preveč karbonizirajo pivo ali pa nimajo konsistence in imam jst srečo da dobim ekstreme. Njhov pale ale ki je bil dobro ohlajen mi je ob odpiranju dvignil peno, sicer daleč od gejzira ampak če nebi direktno hitro natočil v kozarec bi šla pena počasi iz flaške ven. Za ale pivo je to mnogo preveč karbonizacije sploh ker puščajo precej usedline (in se tako pojavi zgoraj opisan efekt).
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik smarty pravi:
Jaz imam v fermentorju vedno kake 2l odpadka.
A je to normalno? Ponavadi kake 12l 100°C pivine ohladil na 20°C v roku 30 min.
Delam mash z 5kg ječmena in 12l vode 70min na 65-68°C stopinj.
Spodaj je slika 28l fermentorja pri končani fermentaciji. A je normalo toliko odpadka?
Ce vso vsebino iz lonca vlijes v fermentor je normalno. Lahko pa po ohlajanju v looncu pustis usedlino na dnu, seveda vprasanje kako prelivas, ce kar iz lonca obrnes je tezko ohranit usedlino na dnu.
Kako pa vi prelivate? A mate dost usedline?
To sprašujem, ker sem naredil po postopku, da sem stopil 160g sladkorja v posodi z vodo in vlil v fermentor ter čez 30 min flaširal. Na koncu kar je nastalo je da je v vsaki flaši po 1cm usedline in skor vsaka flaša ko odpreš začne full mehurčkov delat in pol butne vse ven.
Pa če hitro odprem pa natočim je bolje kot pa če bi počakal. Kdaj pa tudi kar kak kos kvasa oz. usedline kar dvigne gor in je k en čep...
Prej nisem mel teh problemov zdej pa k sem sladkor zmešal drito v fermentor in ne posamezno v flaše se pa to dogaja...
To je zaradi usedline in mogoče sladkorja, ker bi moral počakat več k 30 min? Pa mogoče sem preveč močno zmešal da se je kvas dvignil in ga mam zato več v flašah?
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik smarty pravi:
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik smarty pravi:
Jaz imam v fermentorju vedno kake 2l odpadka.
A je to normalno? Ponavadi kake 12l 100°C pivine ohladil na 20°C v roku 30 min.
Delam mash z 5kg ječmena in 12l vode 70min na 65-68°C stopinj.
Spodaj je slika 28l fermentorja pri končani fermentaciji. A je normalo toliko odpadka?
Ce vso vsebino iz lonca vlijes v fermentor je normalno. Lahko pa po ohlajanju v looncu pustis usedlino na dnu, seveda vprasanje kako prelivas, ce kar iz lonca obrnes je tezko ohranit usedlino na dnu.
Kako pa vi prelivate? A mate dost usedline?
To sprašujem, ker sem naredil po postopku, da sem stopil 160g sladkorja v posodi z vodo in vlil v fermentor ter čez 30 min flaširal. Na koncu kar je nastalo je da je v vsaki flaši po 1cm usedline in skor vsaka flaša ko odpreš začne full mehurčkov delat in pol butne vse ven.
Pa če hitro odprem pa natočim je bolje kot pa če bi počakal. Kdaj pa tudi kar kak kos kvasa oz. usedline kar dvigne gor in je k en čep...
Prej nisem mel teh problemov zdej pa k sem sladkor zmešal drito v fermentor in ne posamezno v flaše se pa to dogaja...
To je zaradi usedline in mogoče sladkorja, ker bi moral počakat več k 30 min? Pa mogoče sem preveč močno zmešal da se je kvas dvignil in ga mam zato več v flašah?
Fajn je prej preliti v drugo čisto pisodo, in v stari posodi pustiti večino vsedline. Pred prelivanjem dodaš v čisto posodo sladkor, nato pa čez pivino, da se lepo sladkor porazdeli.
160g sladkorja je za cca 20L (nevem koliko si jih ti delal) preveč! Zato se ti tudi najbrž peni. Je pa res da 1 cm vsedline v flaši je preveč.
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik ikst pravi:
Aha, ok. Jaz sem računal za 23,5 boil volume in cca. 20 litrov target batch size. Če imaš brewtarget nastavljen za svojo opremo, tako nimaš kaj zgrešit.
Pir bo pa definitivno dober
Evo glih kar končal....en kup problemov blo. OG je bil 1045, probleme so mi delali cheap termometri... eden mi je kazal 70, drugi pa 65 oz. 64. za znoret. Katere termometre pa vi uporabljate, kje kupiti res dobre termometre, ki so zanesljivi.
Lp, Mario
"pravilne" metode ni, če hočeš čimmanj usedline potem moraš pazit ob vsakakokratnem prelivanju da jo čimmanj pretočiš v naslednjo stopnjo.
Začne se z pretakanjem hladne pivine iz lonca za kuhanje v fermentor, tu je na dnu lonca precej usedline ki je sestavljena iz beljakovin in pa hmelja. Da to usedlino še bolj zgostiš se uporabljajo zgoščevalci ki jih dodaš 15-5 min pred koncem kuhanja. Recimo irish moss je najbolj priljubljen. Če imaš kompaktno usedlino je lažje ločit tekoči del in tako ti na koncu v loncu ostane več ali manj samo "gošča". Če pustiš to goščo v loncu je pol dela že narejenega.
Potem lahko pivo narediš bolj čisto če ga pretočiš med fermentacijo oz. pred stekleničenjem. Torej rabiš dva fermentorja in pretočiš iz enega v drugega s tem da paziš da pivo čimmanj izpostavljaš zraku, hkrati pa pivo čimmanj treseš tako da usedlina ostane v prvem fermentorju. Sam če imam čas in proste fermentorje ponavadi pretočim pivo po cca. 3-5 dneh fermentacije v t.i. sekundarni fermentor in tam ostane par tednov, potem ga pa pred stekleničenjem pretočim še 1x v točilno posodo kjer zmešam s sladkorjem in potem stekleničim. V steklenicah po takem postopku ni nič oz. zelo malenkostno usedline.
Sicer pa tudi če ta pretakanja izpustiš veliko usedline nebi smelo biti v pivu če počakaš dovolj dolgo. Bistveno je da ko pivo stekleničiš mora bit že lepo čisto, če je motno potem boš imel v steklenicah veliko usedline.
Če imaš v flaškah 1cm usedline si zagotovo ali preveč divje mešal in si dvignil vso usedlino nazaj v pivo in je prišlo v steklenice ali pa si polnil prezgodaj pa je ostalo polno kvasa še v pivu in se je nato šele v steklenicah izločil ali pa je celo bila še aktivna fermentacija ki se je dokončala v steklenicah in nabila dodaten pritisk. Lahko si dal tudi preveč sladkorja glede na volumen, če si polnil na 2.7 enote in imaš 1cm usedline je čisto logično da je situacija taka kot je. Ale piva se karbonizira na 2 enoti co2ja, sploh če so bolj motna.
Začne se z pretakanjem hladne pivine iz lonca za kuhanje v fermentor, tu je na dnu lonca precej usedline ki je sestavljena iz beljakovin in pa hmelja. Da to usedlino še bolj zgostiš se uporabljajo zgoščevalci ki jih dodaš 15-5 min pred koncem kuhanja. Recimo irish moss je najbolj priljubljen. Če imaš kompaktno usedlino je lažje ločit tekoči del in tako ti na koncu v loncu ostane več ali manj samo "gošča". Če pustiš to goščo v loncu je pol dela že narejenega.
Potem lahko pivo narediš bolj čisto če ga pretočiš med fermentacijo oz. pred stekleničenjem. Torej rabiš dva fermentorja in pretočiš iz enega v drugega s tem da paziš da pivo čimmanj izpostavljaš zraku, hkrati pa pivo čimmanj treseš tako da usedlina ostane v prvem fermentorju. Sam če imam čas in proste fermentorje ponavadi pretočim pivo po cca. 3-5 dneh fermentacije v t.i. sekundarni fermentor in tam ostane par tednov, potem ga pa pred stekleničenjem pretočim še 1x v točilno posodo kjer zmešam s sladkorjem in potem stekleničim. V steklenicah po takem postopku ni nič oz. zelo malenkostno usedline.
Sicer pa tudi če ta pretakanja izpustiš veliko usedline nebi smelo biti v pivu če počakaš dovolj dolgo. Bistveno je da ko pivo stekleničiš mora bit že lepo čisto, če je motno potem boš imel v steklenicah veliko usedline.
Če imaš v flaškah 1cm usedline si zagotovo ali preveč divje mešal in si dvignil vso usedlino nazaj v pivo in je prišlo v steklenice ali pa si polnil prezgodaj pa je ostalo polno kvasa še v pivu in se je nato šele v steklenicah izločil ali pa je celo bila še aktivna fermentacija ki se je dokončala v steklenicah in nabila dodaten pritisk. Lahko si dal tudi preveč sladkorja glede na volumen, če si polnil na 2.7 enote in imaš 1cm usedline je čisto logično da je situacija taka kot je. Ale piva se karbonizira na 2 enoti co2ja, sploh če so bolj motna.
Jaz imam enega iz merkurja, analognega in enega kitajskega, digitalnega. Nimam pojma, če sta natančna, ampak oba kažeta dokaj podobno. Preveri zadevo v ledeni vodi in nato še v vreli, da vidiš, če so kakšna odstopanja.
Lahko kje preberem ali razložiš malo bolj tale stavek:
"Lahko si dal tudi preveč sladkorja glede na volumen, če si polnil na 2.7 enote in imaš 1cm usedline je čisto logično da je situacija taka kot je. Ale piva se karbonizira na 2 enoti co2ja, sploh če so bolj motna."
Se trudim, da bi čimbolj naredil ampak moja allgrain piva so vsa bolj motna in niso čista kot so recimo ekstrakti.
Tukaj mislim da sem zafrknil ker ponavadi nimam toliko usedline v flaši. Tokrat sem preveč divje mešak imam občutek.
Ti si dal 160g navadnega sladkorja na 21.5l piva ja? Tole prinese nivo karbonizacije na cca. 2.7 enote (volumenski delež co2ja, večja je številka več co2ja in posledično mehurčkov/pene/pritiska imaš v pivu). Tale vrednost je visoka za klasična ale piva ki so bolj "gosta" in tako imaš potem na koncu tudi (pre)več pene. Če bi dal med 110-120g sladkorja bi bilo boljše.
Sicer pa koliko časa (dni) je trajalo od začetka fermentacije do stekleničenja?
Sicer pa koliko časa (dni) je trajalo od začetka fermentacije do stekleničenja?
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Zmeri svojo temperaturo in temperaturo vode pri vretju. Tako boš hitro pogruntal kateri kaže najbolj točno.
P.S. En moj kitajček je varljiv
Meni uni poceni kitajčki ( taki ) kažejo še najbolj točno od vseh. Imam tudi dva steklena laboratorijska (ne en ne drugi ni bil ravno poceni) pa kažeta 4C razlike tam okoli 70C.
Sicer pa najbolj poceni test je vrela voda kjer mora termometer kazat toliko kolikor mora, pri nadmorski višini okoli 500m okoli 98C pri nekem stabilnem vremenu (zračni tlak). Za umerjanje pri spodnjih vrednostih se pa lahko uporabi tistega za merit telesno temperaturo, torej vodo segreje na okoli 37C noter da termometer za telesno temperaturo in potem primerja temperaturo. Kar je v obeh limitah v rangu 1C odklona je čisto ok za pivovarstvo.
- Status