Citat:
Ne cakaj predolgo, ker se bo sladkor drugace posedel na dno. Pol bos imel prve steklenice premalo karbonizirane, zadnje pa prevec
Koliko je predolgo? Jaz ponavadi počakam cca 20 -30 minut. Preveč?
Citat:
Ne cakaj predolgo, ker se bo sladkor drugace posedel na dno. Pol bos imel prve steklenice premalo karbonizirane, zadnje pa prevec
Citat:
Uporabnik Bolfenk2020 pravi:
Ti povej, ce opazas razliko.
Sam mislim, da bi pol ure ze znalo bit pocasi prevec. Sladkor je ze tako ali tako stopljen v vodi, zakaj bi pol cakal, da se mi posede in bi me to moralo potem skrbet?! ;-)
lp
Citat:
Uporabnik bluefossil pravi:
Pozdravljeni,
glede topljenja in mešanja sladkorja bi povedal sledeče. Glede na to, da so molekule vode polarne se sladkor v njej prav lepo raztopi saj je tudi sladkor sam polaren. Če bi bil nepolaren se sladkor v vodi ne bi razotpil. Tudi pivina oziroma pivo je polarna raztopina. To pomeni, da se sladkor v njej lepo topi in tudi meša. To posledično pomeni, da se sladkor ne bi smel usesti na spodnji del posode pač pa bi se moral enakomerno razporediti po celotni tekočini/raztopini. Po nekem času tudi brez mešanja saj molekule med sabo interagirajo in difundirajo sem ter tja.
Menim da bi morala biti druga razlaga glede različne karbonizacije piva. Predvsem bi tu morala vlogo igrati temperatura piva. Pri nižjih temperaturah se CO¢2 boljše raztaplja v pivu kot pri višjih.
Morda obstaja kaka izjema vendar pa iz kemijskega in fizikalnega vidika ta teorija ne zdrži, vsaj tako kot je bila opisana v prejšnjih postih.
Če obstaja še kak drug dejavnik pa mi ga prosim obrazložite, da se še malo bolj izobrazim. Naj na tem mestu povem, da to ni provokacija, kot se preko spleta take poste lahko interpretira.
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Citat:
Uporabnik bluefossil pravi:
Pozdravljeni,
glede topljenja in mešanja sladkorja bi povedal sledeče. Glede na to, da so molekule vode polarne se sladkor v njej prav lepo raztopi saj je tudi sladkor sam polaren. Če bi bil nepolaren se sladkor v vodi ne bi razotpil. Tudi pivina oziroma pivo je polarna raztopina. To pomeni, da se sladkor v njej lepo topi in tudi meša. To posledično pomeni, da se sladkor ne bi smel usesti na spodnji del posode pač pa bi se moral enakomerno razporediti po celotni tekočini/raztopini. Po nekem času tudi brez mešanja saj molekule med sabo interagirajo in difundirajo sem ter tja.
Menim da bi morala biti druga razlaga glede različne karbonizacije piva. Predvsem bi tu morala vlogo igrati temperatura piva. Pri nižjih temperaturah se CO¢2 boljše raztaplja v pivu kot pri višjih.
Morda obstaja kaka izjema vendar pa iz kemijskega in fizikalnega vidika ta teorija ne zdrži, vsaj tako kot je bila opisana v prejšnjih postih.
Če obstaja še kak drug dejavnik pa mi ga prosim obrazložite, da se še malo bolj izobrazim. Naj na tem mestu povem, da to ni provokacija, kot se preko spleta take poste lahko interpretira.
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Citat:
Uporabnik bluefossil pravi:
Pozdravljeni,
glede topljenja in mešanja sladkorja bi povedal sledeče. Glede na to, da so molekule vode polarne se sladkor v njej prav lepo raztopi saj je tudi sladkor sam polaren. Če bi bil nepolaren se sladkor v vodi ne bi razotpil. Tudi pivina oziroma pivo je polarna raztopina. To pomeni, da se sladkor v njej lepo topi in tudi meša. To posledično pomeni, da se sladkor ne bi smel usesti na spodnji del posode pač pa bi se moral enakomerno razporediti po celotni tekočini/raztopini. Po nekem času tudi brez mešanja saj molekule med sabo interagirajo in difundirajo sem ter tja.
Menim da bi morala biti druga razlaga glede različne karbonizacije piva. Predvsem bi tu morala vlogo igrati temperatura piva. Pri nižjih temperaturah se CO¢2 boljše raztaplja v pivu kot pri višjih.
Morda obstaja kaka izjema vendar pa iz kemijskega in fizikalnega vidika ta teorija ne zdrži, vsaj tako kot je bila opisana v prejšnjih postih.
Če obstaja še kak drug dejavnik pa mi ga prosim obrazložite, da se še malo bolj izobrazim. Naj na tem mestu povem, da to ni provokacija, kot se preko spleta take poste lahko interpretira.
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
V čem je bolj zamudno da segreješ 3 dcl vode in vanj vsuješ recimo 120g sladkorja ter vse to skupaj vliješ v sod s pivom?
Druga stvar je pa doziranje ker z vsipanjem sladkorja delaš na približno. Sploh ne vidim kako bi lahko doziral natančno sladkor v steklenico da bi dobil pravo karbonacijo.
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Citat:
Uporabnik bluefossil pravi:
Pozdravljeni,
glede topljenja in mešanja sladkorja bi povedal sledeče. Glede na to, da so molekule vode polarne se sladkor v njej prav lepo raztopi saj je tudi sladkor sam polaren. Če bi bil nepolaren se sladkor v vodi ne bi razotpil. Tudi pivina oziroma pivo je polarna raztopina. To pomeni, da se sladkor v njej lepo topi in tudi meša. To posledično pomeni, da se sladkor ne bi smel usesti na spodnji del posode pač pa bi se moral enakomerno razporediti po celotni tekočini/raztopini. Po nekem času tudi brez mešanja saj molekule med sabo interagirajo in difundirajo sem ter tja.
Menim da bi morala biti druga razlaga glede različne karbonizacije piva. Predvsem bi tu morala vlogo igrati temperatura piva. Pri nižjih temperaturah se CO¢2 boljše raztaplja v pivu kot pri višjih.
Morda obstaja kaka izjema vendar pa iz kemijskega in fizikalnega vidika ta teorija ne zdrži, vsaj tako kot je bila opisana v prejšnjih postih.
Če obstaja še kak drug dejavnik pa mi ga prosim obrazložite, da se še malo bolj izobrazim. Naj na tem mestu povem, da to ni provokacija, kot se preko spleta take poste lahko interpretira.
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
V čem je bolj zamudno da segreješ 3 dcl vode in vanj vsuješ recimo 120g sladkorja ter vse to skupaj vliješ v sod s pivom?
Druga stvar je pa doziranje ker z vsipanjem sladkorja delaš na približno. Sploh ne vidim kako bi lahko doziral natančno sladkor v steklenico da bi dobil pravo karbonacijo.
Sladkor doziram z sablono in je vsaki flasi enako. Na plasticni fermentor z prijemalko nataknem avtosifon, ki ga potem pocasi spuscam proti dnu, na koncu avtosifona je palcka za filanje flas, tako da gre iz fermentorja direktno v flaso-nobenega pretakanja. Meni gre tako najhitreje...
Citat:
Uporabnik winko pravi:
A se splača stekleničit takoj ko gostota doseže želeno vrednost ali je bolje počakati kakšen dan?
Smo pa že preiskusili konec februarja zvarjen citra lager, all grain, mešanica lager in vienna slada, rahlo dryhoppan, super pivo!
Citat:
Uporabnik winko pravi:
Stvar je ta, da smo kuhali prejšnjo soboto, po enem tednu pomerili in včeraj spet in se ne spreminja. Ponavadi smo pustili najmanj 2 tedna ker je tako pisalo v receptih, ampak meritve kažejo, da je fermentacije konec, pa me zanima če je ok če kar damo v flaše? Gre pa za ameriški stil pšeničnega piva, ale kvasovke v pšeničnem pivu.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Citat:
Uporabnik bluefossil pravi:
Pozdravljeni,
glede topljenja in mešanja sladkorja bi povedal sledeče. Glede na to, da so molekule vode polarne se sladkor v njej prav lepo raztopi saj je tudi sladkor sam polaren. Če bi bil nepolaren se sladkor v vodi ne bi razotpil. Tudi pivina oziroma pivo je polarna raztopina. To pomeni, da se sladkor v njej lepo topi in tudi meša. To posledično pomeni, da se sladkor ne bi smel usesti na spodnji del posode pač pa bi se moral enakomerno razporediti po celotni tekočini/raztopini. Po nekem času tudi brez mešanja saj molekule med sabo interagirajo in difundirajo sem ter tja.
Menim da bi morala biti druga razlaga glede različne karbonizacije piva. Predvsem bi tu morala vlogo igrati temperatura piva. Pri nižjih temperaturah se CO¢2 boljše raztaplja v pivu kot pri višjih.
Morda obstaja kaka izjema vendar pa iz kemijskega in fizikalnega vidika ta teorija ne zdrži, vsaj tako kot je bila opisana v prejšnjih postih.
Če obstaja še kak drug dejavnik pa mi ga prosim obrazložite, da se še malo bolj izobrazim. Naj na tem mestu povem, da to ni provokacija, kot se preko spleta take poste lahko interpretira.
Nikakor ne jemljem kot pravokacijo, tudi sam sem imel ista vprašanja
Batch priming se mi zdi bolj zamuden, kot sladkor direkt v flaše, previden moraš biti, da slučajno v katero steklenico ne dodaš dvakrat ali mogoče nobenkrat
Minus naj bi bil penjenje piva, samo se mi to še ni zgodilo, tako da dokler ne bom delal batcha 100l, bo postopek tak...
V čem je bolj zamudno da segreješ 3 dcl vode in vanj vsuješ recimo 120g sladkorja ter vse to skupaj vliješ v sod s pivom?
Druga stvar je pa doziranje ker z vsipanjem sladkorja delaš na približno. Sploh ne vidim kako bi lahko doziral natančno sladkor v steklenico da bi dobil pravo karbonacijo.