Sam svoj pivovar

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Realno do temperature lagerjev, tam do 12C. Je pa potrebno vedet da je zaradi počasne fermentacije in stresa nujno dodat več kvasa če so temperature nižje. Varna meja je recimo 15-16C za oba kvasa z neko normalno dozo kvasa, če greš pa nižje je pa potrebno dvignit doziranje.

Glede na to da so to kvasi za ale piva z ekstremnim nižanjem temperature ne pridobiš veliko oz. lahko narediš samo škodo tako da raje drži temperature od 16C dalje oz. glede na karakteristike. So pa to tudi temperature ki jih imaš ponavadi v bivalnih ptostorih, recimo sam imam pozimi v spalnici okoli 16-17C (idealno za S-04) in v ostalih gretih prostorih okoli 20-21C (za S-04 malo visoko ampak je pa ok za US-05). V kleti so pa lagerji!

Klikni za razširitev

Glede nato, da bodo temp. počasi prave bi tudi sam pozkusil z prvim lagerjem...

Gledam: http://pivopis.si/dunajc-vienna-lager/
Znižal bi mash na 64C, ker mi pri lagerjih bolj paše "dry"...

Bi ti karkoli dodal, spremenil, glede na to da imaš kar nekaj izkušenj z lagerji?

Barva in kompaktnost pene pri pivu?

Zanima me katera faza oziroma kaj v procesu varjenja piva daje peni na pivu barvo in njeno gostoto?
Sam za peno dodajam ječmenove ali ovsene kosmiče nekje okrog 5%. Pivo, ki ga delam ima vedno lepo peno, ki tudi naredi obroč v kozarcu, le malo bolj gosto ali kompaktno bi rad imel.
Ponavadi je pri svetlih ale pivih pena bela, pri temnih pa krem do rjave barve.

Pil pa sem namreč že par IPA, kateri so imeli peno krem barve. Morda tudi že malo oranžno/jantarne barve. Pil pa sem tudi že nekaj stoutov in porterjev, katerih pena je bila čisto bele barve.

lp

Zaenkrat dajem en paketek na 22 l. Je to za trenutne temperature že premalo ?
LP

Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Realno do temperature lagerjev, tam do 12C. Je pa potrebno vedet da je zaradi počasne fermentacije in stresa nujno dodat več kvasa če so temperature nižje. Varna meja je recimo 15-16C za oba kvasa z neko normalno dozo kvasa, če greš pa nižje je pa potrebno dvignit doziranje.

Glede na to da so to kvasi za ale piva z ekstremnim nižanjem temperature ne pridobiš veliko oz. lahko narediš samo škodo tako da raje drži temperature od 16C dalje oz. glede na karakteristike. So pa to tudi temperature ki jih imaš ponavadi v bivalnih ptostorih, recimo sam imam pozimi v spalnici okoli 16-17C (idealno za S-04) in v ostalih gretih prostorih okoli 20-21C (za S-04 malo visoko ampak je pa ok za US-05). V kleti so pa lagerji!

Klikni za razširitev

Glede nato, da bodo temp. počasi prave bi tudi sam pozkusil z prvim lagerjem...

Gledam: http://pivopis.si/dunajc-vienna-lager/
Znižal bi mash na 64C, ker mi pri lagerjih bolj paše "dry"...

Bi ti karkoli dodal, spremenil, glede na to da imaš kar nekaj izkušenj z lagerji?

Klikni za razširitev

Zgoraj ni recept za klasičen vienna lager, sicer pa vprašanje če večina ljudi ve kaj je to ker gre za srednje temen sladno orientiran ležak ki ga pri nas sploh ne poznamo, niti ne v širšem krogu (tudi na dunaju načeloma ne, čeprav velja za dunajski still). Še najbližje so nemški stari lagerji, recimo o-fest oz. marcen lager.

Moj recept za vienna lager je 60% vienna sladu, 35% munich II (temen munich) in še cca. 2-3% temnega karamelnega sladu (ostanek je pri meni acid slad za korekturo pHja, načeloma če imaš bolj trdo vodo tega ne rabiš oz. dvigneš delež vienne/municha). KAramela ne sme sekat ven, če rabiš več "malanoidinov" lahko uporabiš tudi 5% turbo munich sladov (melano slad).

Hmelj za klasične lagerje se redko dodaja še po polovici vretja (zadnjih 30 min), večinoma se dodaja prej. Vienna lager je sladno orientiran in ima izredno malo če sploh hmeljne arome tako da BP ga narediš samo z eno edicijo noble hmelja na 60 min oz. alternativno če rabiš nekaj arome dodaš po 60 min AA hmelja nek noble hmelj na 30 min in je to to. Po 30 min sam nebi več dajal hmelja.

Vienna lager ima medium (light) body ampak ga moraš zaradi lageringa (lager kvas + lagering) ki znižuje body delat kar lepo na medium profilu če hočeš pravo telo drugače bo preveč suh. Torej tam okoli 67-68C je kar prava temperatura drozganja. Tudi na splošno če ne delaš ameriške vode (ki ji body dviguje koruza, ječmen, ...) pod 66C nimaš kaj delat pri lagerjih oz. lahko samo če delaš bolj karamelne tipe.

Pa še glede fermentacije, kakšen temnejši lager bi mogoče šel skozi tudi pri 14C z Saflager W-34/70 kvasom, ampak se že čuti estre pri teh temperaturah tako da za svetlejše lagerje obvezno držat temperaturo pod 12C, sploh pa za lagerje bolj kot temperatura femrnetacije je pomembna temperatura pitchanja (pitchanje na nizkih temperaturah, pod T fermentacije). Recimo meni idealno je pitchanje na 8C, po začetku aktivnosti pa dvig na 10C in potem postopoma višje. D-rest (dvig temperature po koncu fermentacije) se dela tam okoli 14-16C in večinoma prej kot pa po 10h dneh če daš zadosti kvasa, kdaj tudi že po 3-5h dneh. Če delaš d-rest ko je kvas že končal svoje delo (10 dni je že lahko preveč) ni neke koristi.

Aja pa ne pozabit na pravo dozo kvasa, bistven del lagerjev. Za klasični batch velikosti 20-25l rabiš 3-4 vrečke kvasa ali ustrezno velik štarter. Če nimaš zadosti kvasa potem raje dvigni temperaturo (tako kot je napisano na pivopisovi strani) s tem da ne boš dobil karakteristik za lagerje (preveč estrov, mogoče več občutka "alkohola" ipd.).

Citat:
Uporabnik pivoljub pravi:
Zaenkrat dajem en paketek na 22 l. Je to za trenutne temperature že premalo ?
LP

Klikni za razširitev

Ni ravno idealno ampak na 16C bi še šlo, če ne šparaš lahko dodaš dve, če je pivo močnejše lahko tudi 3!

Citat:
Uporabnik Gumpy pravi:
Barva in kompaktnost pene pri pivu?

Zanima me katera faza oziroma kaj v procesu varjenja piva daje peni na pivu barvo in njeno gostoto?
Sam za peno dodajam ječmenove ali ovsene kosmiče nekje okrog 5%. Pivo, ki ga delam ima vedno lepo peno, ki tudi naredi obroč v kozarcu, le malo bolj gosto ali kompaktno bi rad imel.
Ponavadi je pri svetlih ale pivih pena bela, pri temnih pa krem do rjave barve.

Pil pa sem namreč že par IPA, kateri so imeli peno krem barve. Morda tudi že malo oranžno/jantarne barve. Pil pa sem tudi že nekaj stoutov in porterjev, katerih pena je bila čisto bele barve.

lp

Klikni za razširitev

Za gosto ali kompaktno peno uporabiš beljakovine, ki jih dobiš z uporabo neslajenih dodatkov ali pa bolj beljakovinskih sladov. Recimo za kompaktno peno v dry stoutu (guinness) se dodaja tudi 40-50% ječmenovih kosmičev. S pravo izbero sladov in staranja dobiš potem tudi belo peno. Dejansko če je pivo čisto in je pena posledica beljakovin bo bela, če imaš pa pivo "motno" bo pa pena bolj rjavkasta. Ni redko da imajo svetla IPA in APA piva, ki so bolj motna zaradi dry hoppanja rjavo/kapučino peno po drugi strani pa kakšna temnejša lepo uležana piva svetlo belo peno.

Na peno vpliva tudi pH piva, FG piva, in delež ostalih snovi v pivu.

Torej kot vidiš en kup spremenljivk, v osnovi pa "prava" pena izhaja iz pravilno izvedenega stila piva tako da je vedno predpogoj za ustrezno peno da pivo zadane stil. Seveda ko imaš prav stil rabiš tudi pravi kozarec, ki povdari ta stil in tudi oblikuje ustrezno peno (pena weizna ne bo nikoli tako popolna v kriglu za nemški lager, enako kot guinness ne bo popoln v pilsner kozarcu)!

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:

Citat:
Uporabnik Gumpy pravi:
Barva in kompaktnost pene pri pivu?

Zanima me katera faza oziroma kaj v procesu varjenja piva daje peni na pivu barvo in njeno gostoto?
Sam za peno dodajam ječmenove ali ovsene kosmiče nekje okrog 5%. Pivo, ki ga delam ima vedno lepo peno, ki tudi naredi obroč v kozarcu, le malo bolj gosto ali kompaktno bi rad imel.
Ponavadi je pri svetlih ale pivih pena bela, pri temnih pa krem do rjave barve.

Pil pa sem namreč že par IPA, kateri so imeli peno krem barve. Morda tudi že malo oranžno/jantarne barve. Pil pa sem tudi že nekaj stoutov in porterjev, katerih pena je bila čisto bele barve.

lp

Klikni za razširitev

Za gosto ali kompaktno peno uporabiš beljakovine, ki jih dobiš z uporabo neslajenih dodatkov ali pa bolj beljakovinskih sladov. Recimo za kompaktno peno v dry stoutu (guinness) se dodaja tudi 40-50% ječmenovih kosmičev. S pravo izbero sladov in staranja dobiš potem tudi belo peno. Dejansko če je pivo čisto in je pena posledica beljakovin bo bela, če imaš pa pivo "motno" bo pa pena bolj rjavkasta. Ni redko da imajo svetla IPA in APA piva, ki so bolj motna zaradi dry hoppanja rjavo/kapučino peno po drugi strani pa kakšna temnejša lepo uležana piva svetlo belo peno.

Na peno vpliva tudi pH piva, FG piva, in delež ostalih snovi v pivu.

Torej kot vidiš en kup spremenljivk, v osnovi pa "prava" pena izhaja iz pravilno izvedenega stila piva tako da je vedno predpogoj za ustrezno peno da pivo zadane stil. Seveda ko imaš prav stil rabiš tudi pravi kozarec, ki povdari ta stil in tudi oblikuje ustrezno peno (pena weizna ne bo nikoli tako popolna v kriglu za nemški lager, enako kot guinness ne bo popoln v pilsner kozarcu)!

Klikni za razširitev

OK, torej več % kosmičev da bolj kompaktno peno. Ampak ali niso nekje meje, koliko % kosmičev je še pametno dati v recept? Sam sicer če nad 8% nisem šel. Bojim se. da bi pri večih % (nad 20%) kosmičev v receptu pivo postalo preveč prazno in ne bi bil pravi ''mouthfeel'' in premalo poln ''body'' piva.
Je kdo že uporabil višji % kosmičev v pivu in kakšni so bili rezultati?

So to kakšni posebni kosmiči? kje jih kupiš?

Citat:
Uporabnik mato9 pravi:
So to kakšni posebni kosmiči? kje jih kupiš?

Klikni za razširitev

Diskont Žito, Ljubljana, Šmartinska (ob McDonoaldsu)
Bio Ječmenovi kosmiči, 1,80€ / 0,5kg

Citat:
Uporabnik Gumpy pravi:
OK, torej več % kosmičev da bolj kompaktno peno. Ampak ali niso nekje meje, koliko % kosmičev je še pametno dati v recept? Sam sicer če nad 8% nisem šel. Bojim se. da bi pri večih % (nad 20%) kosmičev v receptu pivo postalo preveč prazno in ne bi bil pravi ''mouthfeel'' in premalo poln ''body'' piva.
Je kdo že uporabil višji % kosmičev v pivu in kakšni so bili rezultati?

Klikni za razširitev

Ponavadi se uporablja kosmiče v deležu tam do 5% ker več povzroča že motnost piva (haze). Okusa v takem deležu vsaj ječmeovi ne dajo veliko oz. so v pale ale pivih dokaj nevtralni. Večji deleži imajo lahko vpliv na oksu odvisno od ostalih zadev v pivu, enako se z večanjem deleža neslajenih žit slabša encimska pretvorba (posledično tudi efktivnost).

Začetniki imajo največkrat porbleme s peno zato ker delajo napake drugje v procesu varjenja piva. Na peno vpliva veliko snovi ki se tvorijo ali pa ne od drozganja naprej. Tako da ko se proces izpopolnjuje mislim da s peno ni več problemov. Slaba pena je recimo lahko tudi posledica maščob ki zaidejo v pivo med procesom kuhanja (slabo oprani lonci) ali pa pri uporabi detergentov in razkužil.

Pa tako na splošno je klasični pale ale pri večini hombrewerjev in craft pivovaren občutno s preveč karbonacije in pene ker je tradicionalno skoraj nima (angleški) oz. jo ima tam 1-2cm (ameriški), pa še tu je potrebno vedet da lepa pena nastane ob pravilnem nalivanju v kozarec pri pravilni temperaturi (spet se večina ale piv pije premrzlih).

Btw, kje je fora?
Če fermentiram pir s s-04 ostane pivo motno. Ko sem delal piksne in iz DME, je bilo vedno lepo prozorno.
Vsi piri, ki jih naredim z us-05 so ok, tudi identični recept, kot rata moten s s-04.

Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Btw, kje je fora?
Če fermentiram pir s s-04 ostane pivo motno. Ko sem delal piksne in iz DME, je bilo vedno lepo prozorno.
Vsi piri, ki jih naredim z us-05 so ok, tudi identični recept, kot rata moten s s-04.

Klikni za razširitev

https://www.reddit.com/r/Homeb..._us05_right_is/

Citat:
Uporabnik Bolfenk2020 pravi:

Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Btw, kje je fora?
Če fermentiram pir s s-04 ostane pivo motno. Ko sem delal piksne in iz DME, je bilo vedno lepo prozorno.
Vsi piri, ki jih naredim z us-05 so ok, tudi identični recept, kot rata moten s s-04.

Klikni za razširitev

https://www.reddit.com/r/Homeb..._us05_right_is/

Klikni za razširitev

On mislim da ima ravno obraten problem, S-04 je bolj moten. Kar je načeloma čudno ker je S-04 bolj lenoben kvas in pade takoj na dno, meni dela briljantno čista piva.

Torej sam bi predpostavljal da je motnost posledica nečesa drugega ne samega kvasa, tako na prvo žogo ima verjetno S-04 višji FG torej je pivo bolj gosto = bolj zmožn da drži ostale delce v pivu, recimo beljakovine.

Jest5 a uporabljaš irish moss oz. podobno zadevo v fazi kuhanja AG piv? Kako hitro se ti ohladi pivo po koncu vretja? Sam bi iskal probleme za motnost najprej pri napakah v teh postopkih ki ponavadi puščajo več beljakovin ki povzročajo motnost.

In kaj ni OK z motnim pivom? Tale zadeva me res zanima.

Recimo tam na sliki z reddita imaš primer dveh motnih piv!

Če povečam:


... levo pivo je občutno premotno za bilokakšen stil razen za razna pšenična piva ipd. desno pivo ima motnost ampak čisto ok za ale.

Zakaj bi bilo to pomembno? Recimo, če daš zelo motno pivo v steklenice boš dobil 1 cm usedline in če imaš kakšen bolj nesramen kvas (recimo US-5) boš dobil v kozarec usedlino v kosih, kar je pa malce resen estetski problem (pa tudi na okus zna vplivat če dobiš med zobe tak kos kvasa).

Sicer sem ob nekaj googlanja videl, da ima nekaj folka podoben problem-moten pir s S-04.

Ne uporabljam nobenih dodatkov za bistrost. Pivino ohladim v približno 1 uri-pač hlajenje v banji polni mrzle vode.
Praviš, da bi lahko bil vzrok tudi višji FG. Ma pri US-05 je pivo bistro tudi pri pivu s 7,5% alkota in FG 1.020.
Sicer sem do sedaj pri AG naredil le 2 pira s tem kvasom. Prvega sem izdatno suho hmeljil, zato sem motnost pripisal hmeljenju(in je še vedno motno po skoraj 2 mesecih). Zadnji pa ni bil nič kaj dosti hmeljen in je po 14 dnevih v flašah še vedno moten po celi flaši. Z US-05 je v tem času pir že popolnoma bister.

https://scontent-fra3-1.xx.fbc...amp;oe=56912939

Tale je eden mojih okusnejših, pa me ni njegova motnost popolnoma nič motila. Na obeh tvojih primerih me bolj moti pomanjkanje glave. Še nikoli pa nisem dobil 1cm usedline v steklenice. Sej veš, nekaj izkušenj je pa le že za mano.

Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Sicer sem ob nekaj googlanja videl, da ima nekaj folka podoben problem-moten pir s S-04.

Ne uporabljam nobenih dodatkov za bistrost. Pivino ohladim v približno 1 uri-pač hlajenje v banji polni mrzle vode.
Praviš, da bi lahko bil vzrok tudi višji FG. Ma pri US-05 je pivo bistro tudi pri pivu s 7,5% alkota in FG 1.020.
Sicer sem do sedaj pri AG naredil le 2 pira s tem kvasom. Prvega sem izdatno suho hmeljil, zato sem motnost pripisal hmeljenju(in je še vedno motno po skoraj 2 mesecih). Zadnji pa ni bil nič kaj dosti hmeljen in je po 14 dnevih v flašah še vedno moten po celi flaši. Z US-05 je v tem času pir že popolnoma bister.

Klikni za razširitev

Malo mi je čudno, ker je US 05 znan po tem, da se slabše useda. Po mojih predvidevanjih je potem za tvojo motnost krivo nekaj, kar ti us 05 poje, s04 pa ne, ker prej potone.
Pa kok je to motno pivo, gosti sok motno, ali tako motno, kot je moj na sliki. Pri temu na sliki je vzrok za motnost to, da mi je v keg iz fermentorja ušlo veliko preveč hmelja. Sosednji sod iz iste runde, ki ga je dobil bistveno manj je bil bolj čist, skoraj idealen, na okusu je bil pa celo tale boljši.

Pa še en odgovor na tole:
https://scontent-fra3-1.xx.fbc...amp;oe=569D6FF5

Za tale pir plačujejo v Unionu ljudje več, ker jim je boljši in je nefiltriran.

+ še bolj zdrav je, ker kvas vsebuje veliko vitaminov in mineralov!

Jest5, če obstaja relacija na FG je vezana (tudi) na AG metodo. Iz ekstrakta recimo ne dobiš motnih piv ker nimaš toliko beljakovin noter kot jih dobiš z AG, tako da posledično takih piv nimaš motnih tudi če delaš vse enako.

Brez dodatkov za združevanje beljakovin (irish moss) in/ali pa brez hitrega hlajenja (1h je kar veliko) povečaš možnost za motnost za nekajkrat. Tako da pomojem imaš "problem" v tej fazi.