Sam svoj pivovar

pocast · 10. apr 2015

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Moral boš točno povedat kaj imaš, recimo ecimske presežke ima pale ale, vienna in munich sta samozadostna ostali sladi oz. neslajeni dodatki pa nimajo encimske moči.

Sicer pa če pobrskaš nazaj sem nekje napisal:

Citat:

Glede sladov in pa razmerja osnovno vs. specialno je tako da odvisno tudi kakšen osnovni slad imaš, eni imajo precej (odvečnih) encimov eni pa relativno malo, tudi s starostjo ali pa nepravilnim skladiščenjem se ti encimi uničujejo. Če pogledaš specifikacijo sladu imaš enote "stopinje po Lintner-ju [°L]" ki določajo koliko encimske moči ima. Za samopretvorbo se rabi cca. 30-40Ljev v sladu oz. cca 2x toliko vzameš "za ziher" (50-60+ L) za klasične mashe dolge 1h, kar je viška gre lahko za pretvorbo sladov, ki nimajo encimov. Kalkulacijo potem lahko narediš preko klasične enačbe.

Klikni za razširitev

Torej dobi specifikacijo slada in računaj!

Full me zajebava to preračunavanje, kakega kalkulatorja pa tu ne najdem. Sedaj sm mal spremenu recepturo in mam:
-40% Pale malt- 2row
-18,7% Viena
-12,5% Munich
-28,3% ostalega, neencimskega (karamelni, temni, kosmiči,,,,)
Vem da sem tečen, ampak kaj mislš, bo šlo čez, ali dodam raje namesto navadnega črnega, eno kilo tega, ki nej bi imel tudi encimsko moč:http://www.mojepivo.si/mojepivo-all-grain-postopek/mojepivo-pivski-slad/mojepivo-slad-malt-dingemans-mouterij-pealed-roasted-barley.html

jest5 · 10. apr 2015

Sm zihr da je to napaka. Slad na linku nima encimov.

Utisevalec · 10. apr 2015

Sedaj nisem za racunalnikom, ampak tako na hitro mislim da bi slo skozi. Pale ale ima tam 70-90L, munich pa ponavadi 40-50L, vienna verjetno se malo vec od municha.

Worst case kalkulacija:
40% sladu z 70L + 30% sladu z 50L + 30% z 0l > 40

Utisevalec · 10. apr 2015

Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Sm zihr da je to napaka. Slad na linku nima encimov.

Ja napaka, 1. to sploh ni slad 2. kar je zazgano tako da je crno ne more imet encimov

Utisevalec · 10. apr 2015

+ kar je crno nima niti skroba tako da za njih ne rabis encimov. Od zelo temnih je cokoladni slad edini ki potrebuje encime.

Pa pri karamelnih sladih enako, eni jih niti ne jemljejo v kalkulacijo. Kar sem sam dobil tehnicnih listov ki imajo kompletno analizo sladu vsaj svetli karamelni sladi vsebujejo se nekaj skroba tako da se jih lahko vzame v kalkulacijo.

kadunnc · 12. apr 2015

V fermentor sem dal:
1.8 kg ekstrakta COOPERS WHEAT (hmeljen)
1kg DME pšenični
0,5kg DME svetli
11,5g kvasovke Lallemand MUNICH - hidriran po navodilih na embalaži
10g hmelja mittelfruh za aromo
OG: 1044
Temp. zraka 22C, temp pivine malo manj kot 23C. Veha začela brbot po šestih urah, danes zjutraj (po cca 16h urah), pa je peno začelo metat čez veho.
Je to znak kakšne okužbe, ali pač dobra fermentacija in ni razloga za paniko? Je mogoče kriva višja temp?
Naj pustim do konca fermentacije in očistim veho takrat, ali kar takoj?

pocast · 12. apr 2015

Vse je OK
Počakaj da se stvar malo umiri, da ne bo več ven metalo, nato snemi veho in jo očisti, razkuži. Ta čas dej nekaj čistega čez odprtino za veho. Nato očiščeno in napolnjeno veho namontiraš nazaj.

pocast · 12. apr 2015

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Sedaj nisem za racunalnikom, ampak tako na hitro mislim da bi slo skozi. Pale ale ima tam 70-90L, munich pa ponavadi 40-50L, vienna verjetno se malo vec od municha.

Worst case kalkulacija:
40% sladu z 70L + 30% sladu z 50L + 30% z 0l > 40

Hvala

header · 12. apr 2015

Včeraj sem prvič opral kvas iz sedline.
Ker sem zjutraj opazil, da je v kozarcu preveč usedline slada sem še enkrat prelil vsebino.
Sedaj po 10 urah v hladilniku imam dva kozarca premera 8cm z 2-3mm kvasa na dnu.
Ali bo to zadostovalo za fermentacijo 23l pivine?

borut62 · 12. apr 2015

1.podobno vprašanje kot predhodnik... koliko opranega kvasa rabim za 50l piva? ali je zadosti odcedek od predhodnega 50l batcha, ali je potrebno dodati suhi kvas?
2. po 10 tih dneh vrenja bi pretočil pivino v kege za sekundarec. Ali lahko keg popolnoma zadihtan? koliko prostega prostora naj pustim v kegu?

ikst · 12. apr 2015

Tole je formula za neopran kvas (yeast cake), ki ga potegneš iz fermentorja iz prejšnjega batcha. Tak kvas lahko uporabiš 1 do 2 tedna, če je shranjen v hladilniku. Izgube naj bi bile okoli 25% aktivnih celic na teden.

Ena od najbolj popularnih formul je 1.000.000 celic na 1ml na 1° Plato. 1°Plato lahko zaokrožiš na 4 točke SG (tam do 1.060 nekje).

Za 50 litrov pivine z SG 1.050 tore rabiš:

1.000.000 * 1ml * 12,5°P = 12.500.000 (za 1 liter)
12.500.000 * 50.000 = 625 milijard celic

1ml sveže usedline vsebuje okoli 1 milijardo aktivnih celic. Za 50 litrov rabiš torej dobrih 6 decilitrov usedline.

Oz. Jaz sem na enem tujem forumu prebral dober tip, ki ga uporabljam. 1 cup (lonček, oz. 2,4 deci) za 20 literski batch, da ne računam in štejem mililitrov pri vsakem batchu posebej.

Opran kvas vsebuje recimo 2 milijardi aktivnih celil na mililiter (samo suha snov okoli 4,5 milijarde). Torej, če kvas pereš, daš recimo 2x manj kot je napisano zgoraj.

Če ti je kvas dolgo stal v hladilniku je dobro narediti starter.

Ko pitchaš usedlino ali opran kvas, suhega kvasa ni potrebno dodajati.

Utisevalec · 12. apr 2015

Citat:
Uporabnik borut62 pravi:
1.podobno vprašanje kot predhodnik... koliko opranega kvasa rabim za 50l piva? ali je zadosti odcedek od predhodnega 50l batcha, ali je potrebno dodati suhi kvas?
2. po 10 tih dneh vrenja bi pretočil pivino v kege za sekundarec. Ali lahko keg popolnoma zadihtan? koliko prostega prostora naj pustim v kegu?

1. sem napisal par postov nazaj (ena stran nazaj) , imate tudi link do kalkulatorja. Načeloma pa kvasa iz prejšnjega batcha je za novo pivo dovolj oz. preveč

2. po 10h dneh je aktivna fermentacija končana, lahko pretočiš v keg do vrha oz. kege se fila do nazivne vrednosti ki jo predstavlja črta/var kjer se zaključi telo kega v glavo (načeloma na tisti točki imaš nazivno vrednost kega [ponavadi 5 galon] in je vsa stvar cca. 1-2cm pod co2 cevko ki jo ni pametno zalit s pivom).

borut62 · 13. apr 2015

hvala

pocast · 14. apr 2015

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Sedaj nisem za racunalnikom, ampak tako na hitro mislim da bi slo skozi. Pale ale ima tam 70-90L, munich pa ponavadi 40-50L, vienna verjetno se malo vec od municha.

Worst case kalkulacija:
40% sladu z 70L + 30% sladu z 50L + 30% z 0l > 40

Še nekaj, glede na to da sm na meji, a bi bilo smotrno podaljšati čas drozganja za kake pol ure.
Bom pa drozgal na cca 69 st. C ker hočem zelo sweet profil

Utisevalec · 14. apr 2015

Za 69C je dovolj ponavadi že 30-45 min, če si encimsko na meji se sicer stvar izvaja počasneje tako da se lahko podaljša čas (škodit ne more nikoli če imaš čas). Po drugi strani sem ravno prejšnji teden bral o "speed brewingu". Gre se za to da je dejansko pivovarstvo časovno zelo potraten hobi, zato nekateri pivovarji izvajajo določene poenostavitve. Ena od poenostavitev je krajši čas drozganja in krajši čas kuhanja. Dejansko se z relativno malo izgube v efektivnosti da prit do hitrejšega procesa, recimo 30 min mash in 30 min kuhanje je klasika za speed brewing. Nekateri so prišli celo tako daleč da začnejo izpirat pri 15 min drozganja, hkrati se drozoga izpira dirketno v kuhalni lonec kjer se že pričenja vretje in imaš cel proces od začetka drozganja do pričetka hlajenja narjen v 1h!

borut62 · 14. apr 2015

1. sem pral kvas, 1x oprani pretočeni v 3 steklenice, sedaj me pa zanima katero sploh je kvas za nadaljno uporabo??

Utisevalec · 14. apr 2015

Načeloma gosta stvar na dnu če si pravilno opral kvas. Torej odliješ večino vode na vrhu (malo pustiš da ni zmes preveč gosta ker jo je težko potem dobiti iz kozarca) in ostanek vržeš v pivo.

Pravilno pranje kvasa iz klasičnega fermentorja s principom hitrega/tekočega ločevanja je nekako tako:
1. pobereš kvas iz fermentorja, dodaš sterilno vodo (lahko že v fermentor) in premešaš
2. pustiš par 10 min da stvar sedimentira - slaba usedlina (beljkovine, hmelj, slab kvas) se usede na dno, tekočina nad usedlino je še vedno motna kar pomeni da je kvas v tekočini
3. ko si zadovoljen s sedimetacijo previdno odliješ tekočino v nov kozarec
4. ponoviš točke 1. - 3. dokler nisi zadovoljen z rezultatom (načeloma večkrat ko ponoviš postopek bolj čist kvas dobiš, ampak več ga izgubiš med prelivanji)
5. postaviš kozarec v hladilnik za par ur/dni in tisto kar se nabere na dnu je kvas, tekočino lahko odliješ

Opcija je tudi pranje po principu ločevanja usedline, v tem primeru narediš vse enako kot zgoraj samo v točki 2. daš kozarec v hladilnik in počakaš nekaj ur da se kvas posede na dno. Na dnu kozarca potem dobiš dve vrsti usedline, (ponavadi) temnejša je slaba usedlina in je na dnu, svetlejša pa je kvas in je na vrhu. Tu moraš potem ali previdno odlit zgornjo plast (kvas se ponavadi lepo loči od ostale usedline) ali pa uporabit namensko orodje (recimo pipeto). Pomaga če imaš kozarec čimožji in visok (mogoče velik laboratorijski merilni valj) ker s tem dobiš lepši prehod in lažje ločiš dober del od slabega.

.. pri koničnem fermentorju svinjarijo načeloma itak izpustiš prej ven in pride potem ven dokaj čist kvas ki ga "opereš" samo 1x zaradi namena da se rešiš okusa piva ki je zraven.

Je pa treba vedet da je pivo dokaj dober konzervans, tako da če se goščo iz fermentorja porabi dokaj hitro je vseeno če se jo ne opere ker se samo poveča možnost za okužbo. Seveda je pametno pobiranje kvasa izvajat na nevtralnih pivih, če narediš IPA ali pa stout ne moreš tistega kvasa brez pranja dodat v neko light pivo ker bo vplivalo na okus.

sazihno · 14. apr 2015

@Utiševalec - vtem forumu si omenil, da zna imeti hmelj citra vonj po mačjem scanju - zato priporočaš, da ga uporabljamo skupaj s kakim drugim hmeljem.

kaj pa če delamo kak ale iz piksne kot jaz npr? ta je itak že hmeljan... a bo potem kaj narobe če dodam citro 5 minut v pivino in prekuham ter potem še dry hoping al bi blo fajn, da mešam citro s kakim drugim hmeljem (in če da - s katerim)?

rad bi naredil eno svetlo pivo z malo citrusne arome..... za tople poletne dni

Utisevalec · 14. apr 2015

Če dodaš v neki zmerni količini na koncu vrenja oz. pri ekstraktu ko zavreš vsebino ne vidim problema. Z dry hoppingom tudi ni tak problem. Bolj so problematična dodajanja citre pri daljšem kuhanju, tam ostane samo "mačje scanje".

Pa očitno je ta aroma mačjega scanja tudi odporna na oksidacijo in časovne spremembe, namreč več časa ko pustiš pivo bolj bo ta aroma prisotna. Citra je s tega stališča solidna izbira za hitra piva, torej razne IPA in session piva ki se jih popije "takoj".

Sam sem uspel kombinirat citra + s. golding v dokaj dobro kombinacijo, 60 min je za grenčino magnum, 30 min je samo golding, pri 10 in 1 min je citra:golding v razmerju 50:50. Dry hopping je samo citra. Mačje scanje sicer čutim nekje v nosu ampak ni moteče ker ga zeliščna golding aroma lepo balansira, ostale arome citre pa se ne tepejo z goldingom in dajejo to kar bi morala citra dajat.

sazihno · 14. apr 2015

hvala.... aja pa še eno vprašanje.... a je kje kak kalkulator, ki izračuna količino hmelja glede na volumen (količina alfa kisline ipd....)?

Sam svoj pivovar

Pivovarski majstr

Guru

Guru

Guru

Guru

Pripravnik

Priponke

Pivovarski majstr

Pivovarski majstr

Fizikalc

Pripravnik

Pripravnik

Guru

Pripravnik

Pivovarski majstr

Guru

Pripravnik

Priponke

Guru

Pripravnik

Guru

Pripravnik