1. celotni piranski zaliv ne more biti naš, ker je nenormalno, da bi nekdo sedel na hrvaški obali in namakal noge v slovensko morje (savudrija je nesporno hrvaška, sami smo zapisali v ustavo in vseskozi ponavljamo, da je izhodiščni datum 25.06.1991).
2. tudi, če bi bil cel piranski zaliv naš, bi se naše teritorialne vode stikale z italijanskimi in ne z mednarodnimi.
3. naše vode se ne morejo stikati z mednarodnimi, razen, če hrvatje dovoljio, da se na delu njihovega teritorialnega morja razglasijo mednarodne vode. teritorialne vode lahko segajo največ 12 morskih milj od obale, in od obale, ki jo na dan 25.06.1991 razglašamo za svoje, mednarodno morje ni oddaljeno samo 12 morskih milj.
4. teritorialni stik z odprtim morjem lahko dobimo le, če nam hrvatje to podarijo ali če gremo v vojno.
5. več kot so nam podarili s tem arbitražnim sporazumom, nam ne bodo nikoli. nobena država ne bi. nihče jim ne bo zameril.
6. več bi nam morda podarili, če bi igrali pravo taktiko. tako pa smo se zamerili politiki (prodaja orožja, namesto ponujen deal v devedesetih letih), zamerili smo se tudi malemu človeku (z LB zgodbo; tudi če nismo bili dolžni plačati, bi bilo to smiselno, gospodarstvo bi to že 100 X prineslo nazaj + javno mnenje ne bi imelo nič proti večjemu mejnemu "darilu").
7. na mednarodnem sodišču pušimo, zato se ga bojimo kot hudič križa. za načelo zunanje pravičnosti ne vemo kako deluje, ker še ni bilo nikoli uporabljeno, ker se nobeni državi v sporu še nista v zgodovini sodišča uspeli dogovoriti o njegovi uporabi. sodišče pa ga lahko uporabi le, če se državi o tem dogovorita.
8. zgodovinske krivice niso pravno relevantno dejstvo.
9. teritorialni stik z odprtim morjem je mit. vse od uvedbe znamenitega datuma 25.06.1991. tudi v praksi ga ne uveljavljamo.
10. z luko to nima nobene zveze. pomorske poti itak ne potekajo po tem potencialnem "dimniku". v vseh teh letih sporov ni bilo nikakršnega oviranja prostega dostopa do odprtega morja. prost dostop do odprtega morja je mednaropravni institut, ki državi, katere teritorialne vode se ne stikajo z mednarodnimi vodami (ali jih sploh nima), omogoča, da do njih pripluje po teritorialnih vodah tretje države. prost dostop ima tudi švica (mimogrede, ima eno večjih svetovnih flot), madžarska...vse države tega sveta.
11. sem za sporazum, ker daje presenetljivo veliko, glede na to, kar lahko sicer iztržimo (še enkrat, zgodovinske krivice so morda uporabne pri mobilizaciji vojske, ne pa kot mednarodnopravno relevantno dejatvo). sporazum določa, da sodišče določi stik slovenije z odprtim morjem. slovenija, kot ostale države, je teritorialna enota (pustimo ob strani razne malteške rede, ki so poseben mednarodnopravni subjekt, brez teritorija). definicija države je njen teritorij. kako naj se drugače slovenija stika z mednarodnimi vodami, kot teritorialno? govoriti o neki "služnosti" je brezveze. ta služnost je že v definiciji "prostega dostopa do odprtega morja" je eden ključnih elementov mednarodnega pomorskega prava. naloga arbitrov je določiti nekja več kot to, že obstoječo "služnost". to nekaj več je pa lahko le teritorialni stik.
12. nekateri ne vedo, da se na da in se ne bo, nikoli (razen z vojno) doseglo več. nekateri pa tega preprotso ne razumejo. vsi, ki mislijo, da je vojna prava pot, jutri ob 7:00 se postavite na mejno črto in začnite "opreirati".
13. tudi če ne bi imeli teritorialnega stika, se ne bi spremenilo nič. verjamem, da 99 % sodržavljanov sploh ne ve kako zgleda pomorsk akarta slovenije, kje je dragonja, kako smo spreminjali njen tok...
14. mitološke izjave v duhu "ne bomo več pomorska država", "propadla bo luka koper", "kaj bodo rekle genaracije za nami"...me nasmejijo, če me ne bi spominjale na slobota.