Citat:
Uporabnik suzica pravi:
bolj me moti to kako nehumani so ljudje , kateri imajo psa zaprtega v bloku====MUČENJE ŽIVAL-----kaj pa to pomeni, pa itak ne boste nikoli ugotovili, ker je za vas to nekaj normalnega , da žival trpi v zaprtem prostoru....
Here we go again...
Še dobro, da vsi ti mestni psi sploh preživijo, ko naj bi doživljali tako mučenje? Dam dva primera, pa mi odgovori kje je po tvojem mnenju pes na boljšem:
Primer 1: pes živi s stanovanju. Gospodar ga pelje ven zjutraj, na daljši sprehod (npr. sprehod na Golovec, Rožnik ali ljubljanski grad) popoldan, nato pa gre pes ven še zvečer. Vsaj na enem od teh sprehodov se pes igra tudi s svojimi pasjimi prijatelji. Pes dobi redno najboljšo hrano (kombinacija briketov in kuhane hrane) ter je redno letno cepljen. V stanovanju je skupaj z lastnikom, torej verjetno dobi tudi nekaj pozornosti in ljubezni (pa ne tiste Baričevičeve).
Primer 2: pes je zunaj, izpostavljen vsem vremenskim vplivom, privezan na maksimalno metrsko ketno, laja in bevska praktično na pol vasi, za jesti dobi dobesedno pomije, gospodar nanj včasih tudi pozabi (bodisi starosti ali alkoholizma), za čipiranje psa ali redna cepljenja gospodar tudi še ni slišal. Je pa seveda gospodar nekje nekoč slišal, da je pes zato, da čuva in varuje, zato je žival popolnoma podivjana.
Kateremu psu se sedaj godi bolje?
Imel sem (in ga imam še) psa v hiši na vasi, kjer je bil pes zunaj. S selitvijo v stanovanje v mestu sem s seboj vzel tudi psa. Pes je srednje rasti in nisem imel z njim tako na vasi kot v mestu nikoli nobenih problemov. Psu je sedaj v stanovanje sigurno še boljše, ker vsak dan sreča kar nekaj pasjih prijateljev, s katerimi se prosto igra. Hkrati je tudi z lastnikom vsaj nekaj ur dnevno. Pes je socializiran in uboga vse osnovne ukaze. V parku ga spustim (npr. kakšna igra z žogo) in do sedaj še nikoli nisem imel nobenih problemov ne s policaji ne s komerkoli drugim.
In to svojo zgodbo, ki sem jo opisal zgoraj, lahko naštejem sedaj v mestu vsaj še za 30 ljudi, ki imajo psa. Dejansko od vseh ljudi v mestu, ki jih vsaj solidno pasje poznam, najdem mogoče ene dva ali tri primere, da so psi delno zanemarjeni.
Če pa grem pogledat enako situacijo na vas, pa lahko vidim, da je več kot polovica psov 24 ur na dan na ketni, ker so pri hiši zgolj kot poceni alarm.
Omenil bi še eno stvar: pes sam po sebi ni nikoli problematičen, pes je samo odraz lastnika. Če je lastnik primitivec in nasilnež, potem bo imel tudi pes po vsej verjetnosti enak karakter. Z vzgojo psa je verjetno zelo enako kot z vzgojo otroka: kolikor boš sam vztrajen in dosleden, toliko se bo to potem poznalo pri psu / otroku.
Gre pa tudi meni na živce, da si ljudje kupijo psa namesto otroka ali pa primer starejših ljudi, ki jim gre počasi že malo navzdol in rabijo eno živo igračo, ker jim radio ne zadostuje.
Ne strinjam se, da pes lahko počne kar hoče in da ima pes svoj karakter, ki je lahko nad lastnikom. Vedno mora biti lastnik vodja in če te pogoje postaviš že v štartu (in se teh pogojev nato tudi držiš), si si naredil veliko uslugo.
Pri meni recimo se pes še v življenju ni postavil na enako višino kot sem sam (npr. da bi zlezel na sedežno ali posteljo). Pes ima svoj prostor in tega se oba drživa.
No, da ne bom preveč filozofiral, bi za konec dodal samo še tole: strinjam se z avtorjem teme, tudi meni je nedopustno, da bi od nekje priletel srednje velik pes in pikiral na mojega otroka, lastnik pa nekje daleč stran. Tako izkušnjo sem imel enkrat s psom (od nekje je priletel doberman in začel renčati na mojega psa). Ko sem po 50 metrih našel lastnika, sem mu zabičal glede povodca in nadzora psa in čeprav je od tega minilo že cca. 3 leta, se me možakar še danes raje izogne, ko me vidi že od daleč.
Kot pa pravim, vseeno se mi zdi, da so to dosti osamljeni primeri in da se je spet vnel boj med pasjelubci in sovražniki psov.
V končni fazi gredo meni tudi na qurac razvajeni otroci (ki jih mimogrede lahko srečaš že na vsakem koraku) in pa Cerkev s svojim kriminalnim početjem, pa zaradi tega še ne pozivam okoli, da naj se dajo debilni ljudje sterilizirat in da naj izženemo cerkveno drhal.
P.S. 1: in da, pobiram pasje iztrebke in jih mečem v za to označene kante.
P.S. 2: psa pa sem vzel iz zavetišča, kamor ga je očitno odložil [censored], ki ni imel več časa zanj.