Prihodnost interneta v Sloveniji

Citat:
Uporabnik MadMitch pravi:

Ne boš verjel, v Celovških dvorih so potegnili optiko (TK) do vseh stanovanj.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik ClAy pravi:

Citat:
Uporabnik Mikrohard pravi:
Srečneži bodo dobili FTTH, manj srečni bodo dobili FTTN in bodo imeli na last-mile še vedno xDSL, nesrečni bodo pa ostali pri tem, kar imajo sedaj.

Brezžično? Tako, kot si naštel... HSPA in HSPA+ je že, LTE bo prišel... WiMAX je pa že mrtev (vsaj v sloveniji).

Klikni za razširitev

Od kje tebi pri nas FTTN. ? Prihodnost je samo v optiki ali kakšnem drugem mediju, ki bi bil speljan do hiše. Brezžične tehnologije se ne bodo obnesle. Nekaj sanjate o LTE tehnologiji. To je podobno sranje kot Wimax, ko se je o njem govorilo, kako dobra zadeva je to. In kaj je bilo na koncu ? Isto bo pa z LTEjem. Zadeva bo zaživela edino takrat, če bodo to ponudili mobilni operaterji in kasirali glede na promet. Da bi pa to bilo nadomestilo za kakšen xDSL, kabelski net pa je to ZF. Podobne tehnologije ( WIMAX, LTE... ) bi bile konkurenca xDSLu le v primeru, če bi na vsak uporabnik LTEja imel svojo bazno postajo

.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik blue007 pravi:
Evropa leta 2020: LTE Advanced (hitrost 1Gb/s) - do bazne postaje FTTH, potem pa brezžično naprej, ping isti kot pri FTTH.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik blue007 pravi:
Sej UMTS je bila tudi zgrešena tehnologija na frekvenci 2100, ampak ko bo šla zadeva na 900 Mhz pa zelo uporabna.

Klikni za razširitev

Citat:
Kmalu razpis za širokopasovna omrežja
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je objavilo osnutek javnega razpisa za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij. Za ta projekt ima država na voljo še 37 milijonov evrov, medtem ko je 45 milijonov evrov že razdelila.

Ljubljana - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je objavilo osnutek javnega razpisa za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij. Za ta projekt ima država na voljo še 37 milijonov evrov, medtem ko je 45 milijonov evrov že razdelila, vendar po naših informacijah nobeno od teh omrežij še ni dokončano, kaj šele, da bi prek njega kdo lahko dostopal do interneta. V tokratnem razpisu naj bi država popravila nekatere napake prejšnjega, vendar večina izhodišč in kriterijev kljub temu ostaja nespremenjenih.

Glavna razlika v tokratnem razpisu so tehnološka priporočila, s katerimi hoče ministrstvo spodbuditi uporabo različnih tehnologij. V skoraj vseh občinah, ki so bile uspešne na prejšnjem razpisu, so se odločili za gradnjo optike do doma (FTTH). Zdaj pa ministrstvo priporoča skrajševanje lokalne zanke, kar pomeni gradnjo optike do vozlišča (FTTC), za zadnje kilometre pa bi nato uporabili obstoječe (telefonsko) bakreno omrežje (tehnologije xDSL) ali brezžične povezave.

Kljub temu pa po naših informacijah ministrstvo v pogovorih z morebitnimi investitorji v ta omrežja zagovarja gradnjo optike do doma. Omrežja naj bi bila tudi načrtovana tako, da se hitrost dostopa do interneta lahko pozneje povečuje. Poleg tega niti prejšnji razpis ni izključeval brezžičnih tehnologij, vendar večina občin, ki je stavila na tovrstne tehnologije, ni bila uspešna. Bo pa ministrstvo tokrat omejilo delež upravičenih stroškov za gradbena dela na največ 35 odstotkov. Po ocenah poznavalcev je vrednost gradbenih del (kopanja jarkov za polaganje optičnih kablov) pri prejšnjem razpisu krepko presegla 50 odstotkov. S to omejitvijo naj bi občine in zasebne vlagatelje spodbudili, da bi dali večji poudarek brezžičnim tehnologijam.

Ena od težav, ki jih novi razpis verjetno ne bo odpravil, je, da bo prav del omrežja od vozlišča do doma uporabnika (tako imenovano dostopovno omrežje) najverjetneje prešel v last zasebnih vlagateljev, medtem ko bo v last občine prešlo le krajevno omrežje do vozlišča. S tem pa zasebni vlagatelj dobi veliko možnosti za izsiljevanje, po kakšnih cenah bo to dostopovno omrežje prodajal operaterjem, ki bodo na njem ponujali storitve. Tudi to je bila ena od težav, ki se je pokazala na prejšnjem razpisu - na razpise občin se namreč niso prijavljali neposredno telekomunikacijski operaterji, temveč podjetja, ki so tu videla možnost dobrega zaslužka.

Še ena težava, ki se je na ministrstvu zavedajo, pa je določanje območij brez širokopasovnega dostopa (bele lise) in komercialnega interesa. Ko so bele lise določali prvič, se je dogajalo, da so mnoga območja izpadla, ker je kateri od operaterjev tam izrazil komercialni interes, ki pa ga nikoli ni udejanjil. Tokrat bodo po napovedih direktorata za informacijsko družbo operaterji morali podpisati zavezujočo izjavo (notarsko overjeno), po kateri bodo morali komercialni interes uresničiti v dveh letih. Zagrožena kazen po zakonu o elektronskih komunikacijah je od 50.000 do 400.000 evrov. Direktorat je v prejšnjih dneh operaterjem razposlal vprašalnik o belih lisah in komercialnem interesu. Odgovore pričakujejo v dveh tednih, do sredine maja pa naj bi objavili pravi razpis.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik ClAy pravi:
Pa misliš, da bodo flat rate paketi na LTE ? Pri wimaxu se je sprva promoviralo, da se bo ponujal triple play. Praktiično pa več kot 4 Mbite ni delal, če si bil 5 km od bazne postaje. Na papirjih pa piše do 70 Mbitov, pa celo 50 km. Seveda ni pa napisano, da je to mišljeno za P-t-P omrežje. In podobno je pri vseh brezžičnih zadevah. Wimax bazna postaja bi mogla biti sredi vasi in potem bi to lahko bila konkurenca xDSLu. Pri wimaxu so velik problem motnje od ostalih wimax baznih postaj in o tem se ni nič govorilo pri nas.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Matko pravi:

Citat:
Kmalu razpis za širokopasovna omrežja
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je objavilo osnutek javnega razpisa za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij. Za ta projekt ima država na voljo še 37 milijonov evrov, medtem ko je 45 milijonov evrov že razdelila.

Ljubljana - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je objavilo osnutek javnega razpisa za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij. Za ta projekt ima država na voljo še 37 milijonov evrov, medtem ko je 45 milijonov evrov že razdelila, vendar po naših informacijah nobeno od teh omrežij še ni dokončano, kaj šele, da bi prek njega kdo lahko dostopal do interneta. V tokratnem razpisu naj bi država popravila nekatere napake prejšnjega, vendar večina izhodišč in kriterijev kljub temu ostaja nespremenjenih.

Glavna razlika v tokratnem razpisu so tehnološka priporočila, s katerimi hoče ministrstvo spodbuditi uporabo različnih tehnologij. V skoraj vseh občinah, ki so bile uspešne na prejšnjem razpisu, so se odločili za gradnjo optike do doma (FTTH). Zdaj pa ministrstvo priporoča skrajševanje lokalne zanke, kar pomeni gradnjo optike do vozlišča (FTTC), za zadnje kilometre pa bi nato uporabili obstoječe (telefonsko) bakreno omrežje (tehnologije xDSL) ali brezžične povezave.

Kljub temu pa po naših informacijah ministrstvo v pogovorih z morebitnimi investitorji v ta omrežja zagovarja gradnjo optike do doma. Omrežja naj bi bila tudi načrtovana tako, da se hitrost dostopa do interneta lahko pozneje povečuje. Poleg tega niti prejšnji razpis ni izključeval brezžičnih tehnologij, vendar večina občin, ki je stavila na tovrstne tehnologije, ni bila uspešna. Bo pa ministrstvo tokrat omejilo delež upravičenih stroškov za gradbena dela na največ 35 odstotkov. Po ocenah poznavalcev je vrednost gradbenih del (kopanja jarkov za polaganje optičnih kablov) pri prejšnjem razpisu krepko presegla 50 odstotkov. S to omejitvijo naj bi občine in zasebne vlagatelje spodbudili, da bi dali večji poudarek brezžičnim tehnologijam.

Ena od težav, ki jih novi razpis verjetno ne bo odpravil, je, da bo prav del omrežja od vozlišča do doma uporabnika (tako imenovano dostopovno omrežje) najverjetneje prešel v last zasebnih vlagateljev, medtem ko bo v last občine prešlo le krajevno omrežje do vozlišča. S tem pa zasebni vlagatelj dobi veliko možnosti za izsiljevanje, po kakšnih cenah bo to dostopovno omrežje prodajal operaterjem, ki bodo na njem ponujali storitve. Tudi to je bila ena od težav, ki se je pokazala na prejšnjem razpisu - na razpise občin se namreč niso prijavljali neposredno telekomunikacijski operaterji, temveč podjetja, ki so tu videla možnost dobrega zaslužka.

Še ena težava, ki se je na ministrstvu zavedajo, pa je določanje območij brez širokopasovnega dostopa (bele lise) in komercialnega interesa. Ko so bele lise določali prvič, se je dogajalo, da so mnoga območja izpadla, ker je kateri od operaterjev tam izrazil komercialni interes, ki pa ga nikoli ni udejanjil. Tokrat bodo po napovedih direktorata za informacijsko družbo operaterji morali podpisati zavezujočo izjavo (notarsko overjeno), po kateri bodo morali komercialni interes uresničiti v dveh letih. Zagrožena kazen po zakonu o elektronskih komunikacijah je od 50.000 do 400.000 evrov. Direktorat je v prejšnjih dneh operaterjem razposlal vprašalnik o belih lisah in komercialnem interesu. Odgovore pričakujejo v dveh tednih, do sredine maja pa naj bi objavili pravi razpis.

Klikni za razširitev

http://www.delo.si/clanek/104453

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik MadMitch pravi:
No ja, ponekod so jo celo zgradili pa je noben operater ne povoha.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik stein pravi:
(glede optike v hiši)
Kaj pa ona "poceni plastična" optika?
POF ali nekaj takega,

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Earnhardt pravi:
Pri trenutnih opticnih sistemih in predvsem v sistemih zgrajenih s pomočjo EU, pa bi bila zadeva taka, da bi 4TV sprejemniki pojedli cca 100mb linje, kaj bi pa ostalo za net??

Klikni za razširitev