Avto industrija stoji takole pravijo_
"Worldwide, the sector has experienced a collapse in demand for new vehicles of something in the order of 30 percent as a result of the crisis. The exact reduction varies by region, with China apparently experiencing a decline of about 23 percent and Europe suffering a decline closer to 40 percent, with variations within regions. However, the overall effect is probably the worst decline in car sales since the Second World War, and this will magnify the impact of pre-existing trends. In December 2019, IHS Markit predicted a 20 million decline in the number of vehicles produced globally. This figure excluded the effect of the latest surge in the pandemic in late 2020 and early 2021, and it is anticipated that the IHS prediction on the decline in vehicle production will be exceeded."
Zakaj je inflacija malo verjetna:
"Stephanie Schmitt Grohé, profesorica na Columbia University, plastično pojasnjuje, da če so obrestne mere nizke in stopnje varčevanja visoke, se gospodarstva zataknejo v likvidnostno past, kot jo je ponazoril Keynes leta 1936 in ki je temelj IS-LM instrumentarija. Če obrestne mere ne morejo več padati, centralna banka nima orodja za spodbujanje gospodarstva. Monetarna politika postane neučinkovita. »V likvidnostni pasti je denarna politika omejena. Ni več prostora za politiko, «pojasnjuje Schmitt-Grohé. “Inflacija je pod ciljno vrednostjo, pričakovana inflacija po petih ali desetih letih pa je tudi pod ciljno.” Schmitt-Grohé pravi, da inflacijska pričakovanja “niso zasidrana“. Ljudje ne verjamejo, da bo centralna banka lahko kmalu dosegla inflacijski cilj in menijo, da je “nova normalnost” svet z inflacijo nižjo od inflacijskega cilja (želje) centralnih bank.
Japonska je že tri desetletja v tej “novi normalnosti”, ostale zahodne države pa šele eno desetletje, vendar brez izgledov, da kmalu izidejo iz tega stanja."
" Če ne bi bilo tega varčevanja, bi morala biti inflacija večja, saj bi zgolj višje cene lahko uskladile proizvodnjo, zmanjšano zaradi pandemije, in v veliki meri ohranjene dohodke, zaradi podpor, financiranih iz zadolževanja države v tujini. Smo kot berač, ki je vse življenje živel od pomoči na ulici, po smrti pa so odkrili, da je imel v nekih skritih škatlah velike prihranke.
Ob tem je treba opozoriti tudi na napoved novinarjev londonskega The Economist (9. marec 2021). Takšno, kot je zdaj, je bilo stanje tudi po drugi svetovni vojni v ZDA. Proizvodnje za civilne potrebe ni bilo, ljudje so služili in varčevali denar, po koncu vojne pa se je ves ta denar v hipu sprostil in povzročil hiter gospodarski razcvet. Tudi v Sloveniji bi morali biti prihranki podjetij in gospodinjstev na bankah dovolj za zagon gospodarstva po pandemiji, v njih pa so že pomoči države ob pandemiji. Ker so zmogljivosti v gospodarstvu neizkoriščene, sprostitev efektivnega povpraševanja tudi ne bi smela voditi do silnih inflacij. "