Če sam pobrskam po spominu, takole je bilo 35 let nazaj:
"- gres in žlička benkota / čez malo malinovca, kdor ga je hotel
- sardela na kosu kruha
- štručka in kos masla
- kos kruha, rezina sira in kumarica
- med in puter
- marmelada
- kakav
- čaj
- poleti sok
-mini pica (šele od sredine 90ih, prej je bila predraga)
-hrenovka in žemlja (šele v 90ih)"
Se pa spomnim, da smo v vrtcu res s težavo jedli cele sardele, ker so se nam gravžale, ko smo videli kite in žile (??) v njih. Prfokse pa niso imele ideje kaj narediti, vse kar bi bilo treba bi bilo, da bi nam zraven dale vilice in navodilo, naj jih pretlačimo v neke sorte pašteto, pa bi bilo OK...
V osnovni šoli pa ni bilo več gosp. krize in smo imeli prvič tunino iz konzerve, namazano na kruh (to ni bil tunin namaz, ampak obična tunina). Meni se je zdelo božansko (o živem srebru takrat nismo vedeli ničesar, pa itak je bilo predrago, da bi ga videli več kot 1x mesečno), so pa menda že takrat padale pritožbe staršev, da nekateri tega ne marajo.
Težko je vsem ustreči... pomnim, da smo leta 1993 dobili prvega sošolca, ki ni hotel jesti šolske malice, in so starci to povedali že vnaprej in mu je niso niti naročili (da bi morda pomagal zgled vrstnikov, ki so jedli vse se ali niso spomnili, ali pa je bila že dovolj velika štala v vrtcu?). Pojma nimam od česa je živel.
Spomnim se tudi tovarišice, ki bi jo danes drugi dan dali na YT in v Slov. novicah označili za sadistično prasico, ker ni znala razumeti, da so za bolj suhcane prvošolce porcije šolskega kosila prevelike in da če ne poješ pol kosila to ni norčevanje iz hrane. Sam za stavo nisem mogel pojesti celega polpeta, ki je bil pač zdizajniran za 15 letnika. (Kolikor sem videl pametnih prfoksov v šoli, toliko sem videl tudi... glupih ko točak.)
Pomnim pa tudi, da so nekje sredi 90ih postale moderne sladke pijače, nehali so nam talati nesladkan planinski čaj (sto posto je imel svet staršev tle parklje zraven), in dobivali smo dobesedno za kozlat sladek čaj, kot bi pil kuhan sok. Nisem šmerglal in sem iz umivalnika ob tabli v rostfrej šalico tankal vodo...
So bile pa vse to šale male proti izgovoru za malico, ki so nam jo vozili iz Sodexa v srednji šoli ob prelomu tisočletja. Tisto je bila šele katastrofa, leto ali dve sem bil raje brez malice. Srednješolska kosila, ki so jih kuhali v sami šoli, so bila pa še vedno čisto OK.