Planet Golob
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Praha je lahko tudi zasejana s sejanimi rastlinami, ki se običajno uporabljajo za dosevke (ne priporočamo sejanja glavnih posevkov, saj spravilo pridelkov ni mogoče). Priporočeno je sejanje bele gorjušice, facelije, aleksandrijske detelje, perzijske detelje, inkarnatke, krmne repice, krmne ogrščice, oljne redkve, navadne nokote, grahorja, krmnega graha, grašice, dopustna pa je tudi setev trave, TDM in DTM, tudi medonosne mešanice.
No, torej točno to kar si podčrtal zahtevajo. Ali kaj drugega je neproizvodna površina? Uničevanje lastnega posevka (če je posejana krmna rastlina, kar grah je in ga lahko poseješ kot praho) in nakup hrane za živali in ljudi iz Ukrajine in južne amerike.
In točno zaradi tega so tudi štrajki po EU, ker gre dobesedno za načrtno zmanjševanje pridelave hrane v EU, da se podpira v prvi vrsti Ukrajino. Kakšno žito pa se od tam pripelje pa smo tudi že slišali. Nimam nobene težave s tem dejstvom, če bojo ukrajinci izpolnjevali vse zahteve kar so si jih uradniki namislili za EU kmete in uporabljali samo FFS, ki so dovoljena v EU (namesto da zeleno pšenico špricajo z glifosatom, da hitreje prisilno dozori in podobne neumnosti). Ampak potem tudi pšenica ne bo več po taki dumpinški ceni, kot je sedaj, kruh v trgovini pa zmeraj dražji, razen tisti fiktivni iz popisa.
Sicer pa kolikor slišim so še neke pametnejše opcije, ki jih je štrajk prinesel, je pa vprašanje, če jih boste slovenski uradniki blagovoljili uporabiti tudi nam. Glede na to koliko imajo nekateri za povedati čez kmete bo še zanimivo, kaj šele, da bi kateri poskušal razumeti kmetovo stališče:
Instead of keeping the land fallow or unproductive on 4 % of their arable land, EU farmers growing nitrogen fixing crops (such as lentils, peas, or favas) and/or catch crops on 7% of their arable land will be considered as meeting the requirement. Catch crops are plants that grow between two main crops. These crops can serve as fodder for animals, or as green manure. The use of nitrogen-fixing crops and catch crops brings a range of environmental benefits for soil health, including for soil biodiversity and for limiting nutrient leaching. The crops are to be grown without plant protection products to maintain the environmental ambition of the CAP.
Organska masa v tleh se povečuje tudi z zaoravanjem strnišč z rastreseno slamo, koruznice in vmesnih dosevkov. Vse to ravno tako ugodno vpliva na tla, kot famozna prepoved in uničevanje sicer uporabnih posevkov.
Verjamem, da bi tebi najbolj ustrezalo, da so v garažah. Verjetno pa toliko vseeno razumeš, da kmetje ne morejo štrajkati tako, da pridejo v službo in nič ne delajo.
Ja, stara zgodba. Lepljenje ti gre, razumevanje (tudi konteksta) pa malo manj. Nič hudega, sitno je le, da zelo prepričano govoriš (pišeš).
Od tebe se zahteva, da vzpostaviš praho (če imaš več kot 10 ha ornih površin). Pustimo druge neproizvodne elemente.
Praha je praha, naj ne bi gor rasle rastline. Verjemi, samo korak smo od tega, da se zelena praha ukine. Ker očitno povzroča veliko težav, predvsem vam kmetom.
Praha je pri nas obvezna od 1.1. do 31.7. . Lahko bi bila celo leto. Veliko držav ima to opcijo, celoletno. Sem bil kar presenečen. Kaj se po tem obdobju dela s pridelkom načeloma ne zanima nikogar (pustimo se preenetiti ob prvi reviziji). Bom pa predlagal tebe, da boš pred reviziorji zagovajal recimo koruzo na PRAHI.
Sejana praha s priporočenimi rastlinami je opcija. Ni ti jih treba imeti. Če jih pa imaš, je priporočljivo, da te rastline podorješ. Ker, ne moreš verjet, gre za PRAHO.
Zasnova pravil za trenutno finančno perspektivo (začela se je leta 2023, končna izvedbena zakonodaja EU je bila sprejeta sredi leta 2022, kje je šele domača ...) na nivoju EU sega v 2017/2018. Takrat ni bilo ne duha ne sluha o Ukrajinski zgodbi (ali pač; zagovarjaš zaroto?).
Zdaj, ukrajinske teme ne spremljam zares, pogledam sem pa tja, ampak nekako sem bil pod vtisom, da nimaš nič proti, da se jim pomaga. Ali pa to drži samo dokler ne boli tebe osebno? Ker uvoz ukrajinskih pridelkov kar tako brez uvoznih dajatev in kontrole (kar je oblika pomoči) definitivno boli kmete. In posledično vse nas...
Na koncu si prilepi kratek povzetek predloga Komisije za dodatno opcijo za neproizvodne površine, če se ne moim. Verjetno predloga nisi videl in je to kopirano od nekje, verjetno nisi ti odebelil tekst. Me pa zanima kako si ti tolmačiš ta tekst in kako misliš da bo pomagal kmetu? Naj namignem, da je to dodatna opcija in ne nadomešča obstoječih. Kmet se bo lahko odločil, da bo namenil okoli 23 % ornih površin dosevkom. Čestitam vsem, ki v tem vidijo korist za kmeta.
On molznih strojev sploh ne pere.In kaj ima Golob z vašim pranjem
visek_izobrazbe
Guru
Zakaj mu sploh težite s tem? Gre za stroj. In stroj je dizajniran, da dela tako, kot je proizvajalec predvidel, da opravlja svojo nalogo.
Prezrcaljeno v druge sfere... Ne moreš ti sam regulirat motorja helikopterja, ker ti nebo več letel, ali pa bo med letom strmoglavil.
Daj mal se zamisli nad sabo...
Seveda je pomembna dolžina pralnega cikla.. ker se mo merilo povprečno moč v 15 minutnih blokih.... In ni isto, če ti stroj dela skupaj 1h na max moči ali vsake par ur po 5 minut... Itak ne razumeš...
Glede na napisano si dober teoretik, Daniela pa jemljem kot praktika.
Zakaj je EU sprejela direktivo da je 4% zemlje treba namenit nepeoizvodnim površinam. Čemu točno je to namen?
Dobro, potem pa razloži še kako se izvaja črna praha na VOD območju, če se moramo tako zelo bati ukinitve zelene.
Spet, opcija dva, podoravanje graha kot rastline v prahi. Samo to mi napiši ali si že kdaj videl grah v polni zrelosti na njivi? Kaj sploh ostane za podor?
A sem slučajno kje omenjal koruzo na njivi kot praho? Zakaj pišeš stvari, ki se jih niti v praksi ne da izvajati?
Kje si ti iz tega nemerodajnega vira uspel razbrati, da bi morali namenjati 23% ornih površin dosevkom?
Commission proposes to allow EU farmers to derogate for one year from certain agricultural rules
Today, the European Commission proposes to allow EU farmers to avail of derogations for the year 2024 from Common Agricultural Policy rules obliging them to keep certain areas non-productive.
Bo že držalo tisti, da slovenski uradniki na eu zahteve dodate še par % za dobro mero, namesto, da bi se vedeli postaviti na stran kmeta in zagovarjati kakšne posebnosti te države, recimo veliko pestrost pokrajine.
Pusti ti zdaj cikle. Stroj mora opravit nalogo, ne porablja energije kar tja v brezveze. Ne bodimo bolj pametni od proizvajalca prosim. Če gre za pranje molznega stroja, ti bi ga pral v intervalih? Si že videl molzni stroj?
Da maltretirajo svoje kupce na cesti, pa se mi tudi ne zdi smoterno.
Pozabil sem dodati kakšen komentar na tiste blodnje o ukrajinski zaroti. EU politika bi morala v prvi vrsti skrbeti za prebivalce EU, kar pomeni, da najprej zaščitiš svoj lasten trg. Marsikje po svetu to več kot dobro obvladajo, EU pa pač kontra, uničujmo domače z omejevanjem (pod krinko, to je dobro za zemljo, čeprav obstajajo boljše metode), podpirajmo uvoz, tudi čez atlantik, če je treba, obenem pa lastne prebivalce zajebavajmo z ogljičnim odtisom. Tudi če je bilo vse to sprejeto v letih prej se je treba prilagajati aktualnim razmeram in ne zgolj skrbeti, ali je vsak mesec sedla plača.
Razen redkih posameznikov to niso njihovi kupci. So kupci trgovin, ki uvozijo poceni in prodajo kot slovensko poreklo, ker je bilo zapakirano v Sloveniji... Ampak to je spet čisto drugo precej kreativno izkrivljanje trga.
Ko lepe besede in prošnje ne zaležejo, kaj dosti drugega ne zaleže. Feniks zgoraj lepo prikazuje pogled uradnika, jaz pa pač pogled kmeta.
Če mi manjka prikaza sovraštva do kmetov, pa grem na FB malo prebrat poglede Nikolaja C. zaposlenega na Agenciji, odgovornega za neposredna plačila, ki kar na FB prosto prikazuje svoje sovraštvo do kmetov.
Kreganje s kruhom ob tem dobiva čisto nove razsežnosti.
Mene bolj moti, ko me maltretirajo in zlorabljajo tvoji tepci v parlamentu. Kmete na ulicah podpiram, mogoče bo uspelo vrzt dol to nesposobno vlado
Afera sodna stavba: Vežnaverjev financer si je kupil 30-metrsko jahto
Razkrivamo: ko je Sebastjan Vežnaver od države prejel skoraj osem milijonov evrov kupnine za zgradbo na Litijski cesti v Ljubljani, si je njegov glavni financer kupil luksuzno jahto.
novice.svet24.si
visek_izobrazbe
Guru
Podobne teme
