Zanimivi komentar o eni komponenti hibridov in električnih avtomobilov. Koliko je kaj resnice na tem?
Upam, da ne kršim avtorskih pravic, sem hotel linkat na članek na Delo, pa to ni mogoče. No, članek je iz zadnje Sobotne priloge v Delu.
Oktanski utrinki
Hibridna prihodnost? Ne, hvala!
V zadnjem obdobju sem bil na treh predstavitvah hibridnih avtomobilov in hibridne tehnike. Smelih besed in hvale revolucionarnih tehničnih rešitev ni bilo ne konca ne kraja. Vsemu skupaj bi sicer težko rekel evforija, je pa bila ta opazna pri marsikom, ki bo moral v bližnji prihodnosti tako ali drugače živeti od prodaje avtomobilov z bencinsko-električnim pogonom. Vse lepo in prav, bi lahko rekli. Zanimiva in obetavna tehnika se zdi iz komercialne predstavitve kot okoljsko odrešilna in do človeškega zdravja prijazna rešitev. Pa je res tako? Verjetno ne, vsaj sodeč po pomislekih, na katere ni resnih odgovorov. Vprašanj ni malo.
Prvo se nanaša na celotno ekološko bilanco hibridnih vozil. Je res boljša kot pri avtomobilih s klasičnim pogonom? Izdelava dodatnih komponent, kot so elektromotor, krmiljenje, električni vodniki in predvsem za okolje sporne baterije, je energijsko zelo potratna. Enako velja za njihovo razgradnjo. To niso heci! Marsikaj pove o tem že podatek, da v Sloveniji nimamo podjetja, ki bi znalo na cenen in ekološko učinkovit način reciklirati baterijo iz modernega hibridnega vozila. Zato te reciklirajo (kar je sicer težko preveriti v praksi) na drugem koncu Evrope. Pa je to res smiselno? Morda, samo ne po zdravi kmečki logiki.
Pomembno vprašanje brez pravega odgovora je vpliv hibridnih vozilih na zdravje in vsesplošno počutje uporabnika. Mi lahko kdo na znanstveno korekten način in brez reklamnih umotvorov odgovori, kakšen je vpliv električnih in magnetnih sevanj v takšnih prevoznih sredstvih? O resnosti pomisleka povedo dovolj že najbolj osnovne enačbe iz elektrotehnike. Se morda spominjate tiste iz osnovnošolskih klopi o povezavi med električno napetostjo, tokom in močjo? Z vsemi tremi imamo veliko opravka v hibridnih vozilih. In ko dodaš še kakšen integral in električni vodnik, postane tema sevalnih energij še bolj zanimiva. Trditev, da elektromagnetno sevanje ne vpliva na naše počutje in s tem zdravje, v današnjih časih zagovarjajo le še prodajalci mobilnih telefonov, ki jih lahko brez zadržkov primerjamo s Collodijevim Ostržkom. Draga gospoda, le zakaj nam torej ne daste ustreznih zagotovil, da so vplivi električnih in magnetnih valovanj na zdravje v vozilih s hibridnim pogonom res zanemarljivi? Še rože, ki jih človek zaliva z vodnih zajetij v bližini transformatorskih postaj, rastejo slabše kot njihove enako gojene, a z manj kontaminirano vodo zalivane vrstnice. Strašljivo.
Vprašanja, ki jih odpira hibridna in siceršnja avtomobilska prihodnost, se z omenjenima pomislekoma še zdaleč ne končajo. Nekatera iz današnjega zornega kota morda ne zbujajo skrbi oziroma so zelo podobna tistim, s katerimi se srečujemo pri avtomobilih s klasičnim strojem z notranjim zgorevanjem, ki so glede izdelave, uporabe in poznejše reciklaže verjetno še vedno najbolj sprejemljiv, a brez dvoma umazan način osebnega prevoza. Če se motim, me, prosim, popravite! Prav tako kot večina med nami si namreč želim živeti in vzgajati potomce v življenjsko sprejemljivem okolju, v katerem ne bo prostora za komercialno sponzorirane korporacijske resnice.
Bruno Kuzmin
Upam, da ne kršim avtorskih pravic, sem hotel linkat na članek na Delo, pa to ni mogoče. No, članek je iz zadnje Sobotne priloge v Delu.
Oktanski utrinki
Hibridna prihodnost? Ne, hvala!
V zadnjem obdobju sem bil na treh predstavitvah hibridnih avtomobilov in hibridne tehnike. Smelih besed in hvale revolucionarnih tehničnih rešitev ni bilo ne konca ne kraja. Vsemu skupaj bi sicer težko rekel evforija, je pa bila ta opazna pri marsikom, ki bo moral v bližnji prihodnosti tako ali drugače živeti od prodaje avtomobilov z bencinsko-električnim pogonom. Vse lepo in prav, bi lahko rekli. Zanimiva in obetavna tehnika se zdi iz komercialne predstavitve kot okoljsko odrešilna in do človeškega zdravja prijazna rešitev. Pa je res tako? Verjetno ne, vsaj sodeč po pomislekih, na katere ni resnih odgovorov. Vprašanj ni malo.
Prvo se nanaša na celotno ekološko bilanco hibridnih vozil. Je res boljša kot pri avtomobilih s klasičnim pogonom? Izdelava dodatnih komponent, kot so elektromotor, krmiljenje, električni vodniki in predvsem za okolje sporne baterije, je energijsko zelo potratna. Enako velja za njihovo razgradnjo. To niso heci! Marsikaj pove o tem že podatek, da v Sloveniji nimamo podjetja, ki bi znalo na cenen in ekološko učinkovit način reciklirati baterijo iz modernega hibridnega vozila. Zato te reciklirajo (kar je sicer težko preveriti v praksi) na drugem koncu Evrope. Pa je to res smiselno? Morda, samo ne po zdravi kmečki logiki.
Pomembno vprašanje brez pravega odgovora je vpliv hibridnih vozilih na zdravje in vsesplošno počutje uporabnika. Mi lahko kdo na znanstveno korekten način in brez reklamnih umotvorov odgovori, kakšen je vpliv električnih in magnetnih sevanj v takšnih prevoznih sredstvih? O resnosti pomisleka povedo dovolj že najbolj osnovne enačbe iz elektrotehnike. Se morda spominjate tiste iz osnovnošolskih klopi o povezavi med električno napetostjo, tokom in močjo? Z vsemi tremi imamo veliko opravka v hibridnih vozilih. In ko dodaš še kakšen integral in električni vodnik, postane tema sevalnih energij še bolj zanimiva. Trditev, da elektromagnetno sevanje ne vpliva na naše počutje in s tem zdravje, v današnjih časih zagovarjajo le še prodajalci mobilnih telefonov, ki jih lahko brez zadržkov primerjamo s Collodijevim Ostržkom. Draga gospoda, le zakaj nam torej ne daste ustreznih zagotovil, da so vplivi električnih in magnetnih valovanj na zdravje v vozilih s hibridnim pogonom res zanemarljivi? Še rože, ki jih človek zaliva z vodnih zajetij v bližini transformatorskih postaj, rastejo slabše kot njihove enako gojene, a z manj kontaminirano vodo zalivane vrstnice. Strašljivo.
Vprašanja, ki jih odpira hibridna in siceršnja avtomobilska prihodnost, se z omenjenima pomislekoma še zdaleč ne končajo. Nekatera iz današnjega zornega kota morda ne zbujajo skrbi oziroma so zelo podobna tistim, s katerimi se srečujemo pri avtomobilih s klasičnim strojem z notranjim zgorevanjem, ki so glede izdelave, uporabe in poznejše reciklaže verjetno še vedno najbolj sprejemljiv, a brez dvoma umazan način osebnega prevoza. Če se motim, me, prosim, popravite! Prav tako kot večina med nami si namreč želim živeti in vzgajati potomce v življenjsko sprejemljivem okolju, v katerem ne bo prostora za komercialno sponzorirane korporacijske resnice.
Bruno Kuzmin
