Je tole pravi:
Zeleni paradoks: električni avto zaradi bonitet in subvencij, ne pa, ker je dober
Koliko so »trajnostne« odločitve za električne avte povezane z davčno optimizacijo in odpustki ter kako se v Sloveniji najbolj splača biti normiranec z električnim avtom
»Imam nov električni avto.« Zakaj vendar? »Zaradi bonitete.« (Gulp.) To ni šala. To v Sloveniji zdaj »vsi« počnejo.
Na elektriko ni nobenega plačila bonitete ne glede na vrednost avta
V Sloveniji imamo od leta 2022 zakon in pravilo, da na električne avtomobile, ki jih denimo podjetja kupijo za svoje direktorje in zaposlene, ti pa jih imajo tudi za zasebno uporabo, ni plačila nobene bonitete. To je predlagala še Janševa vlada in potrdil parlament.
Pri avtomobilih na bencin ali dizel, ki jih zaposleni dobi v zasebno uporabo, boniteta seveda je. In to visoka. V davčno osnovo se všteva 1,5 odstotka nabavne vrednosti vozila mesečno. Od vrednosti 30 tisoč je to 450 evrov, od vrednosti 60 tisoč je to 900 evrov na mesec. To je 5.400 oziroma 10.800 evrov bonitete na leto, ki vam je pobere država. Če delodajalec zagotovi še gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova poveča še za 25 odstotkov.
V Sloveniji tudi več nimamo omejitve pri ceni električnega avtomobila, do katere ni bonitete. Kakorkoli drag – naj bo to 50, 80 ali sto tisoč evrov – bonitete na električni avto ni. Pred spremembami je veljalo, da se v davčno osnovo delojemalca všteva 0,3 odstotka nabavne vrednosti vozila, nižja boniteta pa je veljala, če avto ni bil dražji od 60 tisoč evrov. Namen in cilj davčnih odpustkov za luksuz: spodbujanje zelenega, trajnostnega.
To seveda pomeni, da tisti, ki dobijo v zasebno uporabo električni avtomobil, ne plačujejo v davčno blagajno: vsaj ne bonitete. Pustimo še druge ugodnosti, ki so preveč zapletene, da bi se podjetjem in direktorjem sploh dalo ukvarjati z njimi – denimo odbijanje vstopnega DDV.
Davčna pravičnost Levice seže do zdravstva, ne pa do tesel
Ideološko korektno je, da desna – Janševa – vlada znižuje davke.
Ideološko, politično, socialno nekorektno pa je, da proti davčnim odpustkom in državni pomoči za drage avte nimata nič domnevno leva vlada Roberta Goloba in Levica.
Za opomniti je, da se posebej v Levici glasno zavzemajo za davčno pravičnost in solidarnost, to je, da bi bogatejši plačevali več davkov od šibkejših.
Ne nazadnje so davčno pravičnost v Levici denimo omenjali pri odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pri tem, da je treba novi prispevek za zdravstvo plačevati progresivno – v odstotku od prihodka – ne pa kar pavšalno 35 evrov.
Na davčno solidarnost se vlada sklicuje tudi pri dolgotrajni oskrbi: ne skrbite, prispevki bodo solidarni, ker bodo v odstotku od plače.
Davčna pravičnost pa ne seže do zelenih in trajnostnih bonitet za električne avte. Zeleno in trajnostno je po levo pač nad davčno pravičnostjo.
Na novo višje tudi subvencije za nove in stare električne avte: obljubljana solidarnost se je nekje izgubila
Golobova vlada, konkretno minister Bojan Kumer, je že februarja napovedala, da bodo povišali subvencije za električne avtomobile.
Kumer je še februarja pri subvencijah za električne avte tudi obljubljal davčno pravičnost in solidarnost, revnejši bi dobili več subvencije. »Tukaj moramo najti neko primerno razmerje, da bodo subvencije vezane na višino dohodka prejemnika,« je poročal N1.
Obljubljana davčna pravičnost in subvencija, vezana na prihodek, pa se je v vladi Goloba, SD in Levice v štirih mesecih čisto izgubila. Kar je sicer značilnost te vlade: že Golob je rekel, da je njegova vlada slaba pri napovedih, pa boljša pri rezultatih. A res?
Rezultat pri subvencijah za električne avte je takšen. Ekosklad je objavil dva nova javna poziva za nepovratne spodbude za nove električne avte: tako za posameznike kot za podjetja. Veljajo za nakup starih in novih električnih avtov. Subvencije za električne avte se povišujejo in niso vezane na prihodke prejemnikov subvencij.
Višina subvencije je vezana na ceno avta: pri cenejših avtih je subvencija višja, pri dražjih nižja. Dražji od 65 tisoč evrov niso subvencionirani, za nakup električnega avta do 35 tisoč evrov je mogoče dobiti 6.500 evrov subvencije, za avte, dražje od 35 tisoč evrov, pa je subvencija 4.500 evrov.
Enkrat smo že šli na led: subvencije vedno pomenijo višje cene; zdaj bomo pač šli še enkrat
Kot so opozorili na portalu N1, so bile v Sloveniji subvencije za električne avte sicer že višje, kot so po novem. Mogoče je bilo dobiti 7.500 evrov subvencije. Vendar pa jih je nato Ekosklad – to je bila Janševa vlada – leta 2020 dvakrat znižal.
Tedanja in sedanja direktorica Ekosklada Mojca Vendramin je bila leta 2020 jasna: »Znižanje spodbud utemeljuje tudi dejstvo, da so v Sloveniji zaradi visokih spodbud cene električnih avtomobilov višje kot v drugih državah EU.« Višje subvencije so torej povzročile, da so avtomobilski trgovci postavljali višje cene.
To, da ni bonitete na električne avte, je seveda za uporabnike električnih avtov veliko več vredno od subvencije. (Do 35 tisoč evrov »med brati« itak ni električnega avta, ki bi ga Slovenci poslovno vozili.) Glavni odpustek je torej neplačilo bonitete.
Ali torej električne avte kupujejo »samo« podjetja?
Preverili smo, ali številke potrjujejo tezo, da se električni avti kupujejo zaradi bonitet in davčne optimizacije, ne pa zaradi trajnosti in zelenega. Ali se iz številk vidi, da električne avte bolj kupujejo podjetja, ali se vidi, da so lastniki električnih avtov v večjem delu kot pri avtih na bencin in dizel podjetja?
To seveda postavlja še drugo vprašanje, ali bi v omembe vrednem delu kupili električni avto, če ne bi bilo bonitet, subvencij in tako dalje. Ali električne avte kupujemo samo zato, da poberemo državni denar – ali jih kupujemo, ker so dobri, komot in po primerni ceni? Ali torej kupujemo nekaj, kar je »zanič«, samo zato, ker je tako ali drugače subvencionirano?
Zgodba Hertza in električnih vozil: ne pritiskajte na plin, izklopite klimo in gretje
Naš pregled je bil osnoven. Vzeli smo mesec, gorivo oziroma avte brez goriva in kdo je lastnik, fizična ali pravna oseba.
Pri tem opozarjamo, da nismo izločevali, koliko katere vrste avtomobilov so kupila podjetja za najem avtomobilov. Bi pa ob tem spomnili na zgodbo Hertza.
Oktobra 2021 je Hertz – štiri mesece po tem, ko se je komaj rešil koronskega bankrota in insolventnosti – s pompom sporočal, kako bo kupil sto tisoč tesel do konca leta 2022. To je pomenilo, da bi bila petino njegovih avtov električna.
Konec leta 2022 je imel Hertz floto 428 tisoč avtov, od tega je bilo devet odstotkov tesel, kar pomeni, da do konca leta ni imel niti 50 tisoč tesel.
V prvem četrtletju letos so iz Hertza sporočili, da njihova celotna električna flota dosega 50 tisoč vozil. To pomeni, da v resnici skoraj ne dobivajo in ne kupujejo novih električnih avtov, čeprav električna strategija na papirju ostaja »prioriteta«.
Že konec leta 2022 so nekateri mediji opozarjali, da električnih avtov nihče noče najeti, da torej ni povpraševanja. Po družbenih omrežjih so se delile slike, kako Hertzeve tesle samevajo. Uporabniki pa so delili tudi slabe izkušnje. Najprej je bila težava cena najema, potem so cene pri Hertzu prilagodili. Drugič pa so bili ljudje razočarani z dejanskimi dosegi tesel 3 in zaradi preračunavanja, kaj vse je treba narediti, da pridete na cilj.
Hertz ima zdaj objavljeno, kako voziti električni avto. Priporočila so takšna: ne imejte težke noge, speljujte počasi in previdno, ustavljajte počasi in previdno, klima, ogrevanje, uporaba medijev požirajo baterijo. »Če je varno in udobno, je pametno, da vse izklopite, da prihranite moč.«
Kaj je najkrajši sklep zgodbe? V Sloveniji se najbolj splača biti normiranec z električnim avtom. Vsi drugi smo in moramo biti visoko solidarni do te politike in sistema.
Copy/paste od drugod...