Objavljamo izračune, kakšni bi bili davki za normirance po novem, če bo obveljal zadnji predlog z ministrstva za finance
www.finance.si
Ima kdo?
Koliko več bi po novem normirance obdavčil finančni minister Klemen Boštjančič
Objavljamo izračune, kakšni bi bili davki za normirance po novem, če bo obveljal zadnji predlog z ministrstva za finance
Kako bi vlada Roberta Goloba in njegov prvi finančnik Klemen Boštjančič obdavčila normirance? Več kot danes, smo neuradno izvedeli. A še vedno za marsikoga ugodno. Večini bi namreč priznali manj normiranih odhodkov od 80 odstotkov prihodkov, kot velja danes. Ta predlog je bil, smo neuradno izvedeli, predstavljen ekonomsko-socialnemu svetu (ESS).
Na ministrstvu nam sicer podatkov še ne dajo, češ da še pripravljajo izračune oziroma končni predlog.
Za zdaj pa so po naših neuradnih informacijah predlagali to:
NORMIRANCI, KI IMAJO POLNO ZAVAROVANEGA VSAJ ENEGA ZAPOSLENEGA (torej podjetnik sebi ali drugemu plačuje polne prispevke za socialno varnost), bi bili razdeljeni v dve kategoriji:
1. Tistim z letnim prihodkom do 25 tisoč evrov ne bi spremenili nič. Priznani odhodki bi bili še vedno 80-odstotni, davek na to pa 20 odstotkov. Pod črto bi torej plačali štiri odstotke davka na prihodke; če ti znašajo 25 tisoč evrov, to torej pomeni tisoč evrov letnega davka in plačilo polnih prispevkov. Najnižji so 450 evrov na mesec oziroma dobrih pet tisoč evrov na leto (za prvi dve leti ima podjetnik še nekaj odpustkov). Ob 25 tisoč evrov letnih prihodkov bi jim neto ostalo 19 tisoč ali 1.580 evrov na mesec.
2. Na letne prihodke med 25 in 100 tisoč evri bi davke zvišali. Namesto 80 odstotkov normiranih odhodkov bi namreč priznavali le 50 odstotkov odhodkov, torej bi bila davčna osnova namesto 20 odstotkov prihodkov 50 odstotkov teh. A le nad 25 tisoč evri. Oseba, ki ima za 50 tisoč evrov prihodkov, danes tako poleg prispevkov plača dva tisoč evrov davka (20 odstotkov na davčno osnovo, ki znaša 10 tisoč evrov). Po novem bi plačala 3.500 evrov davka (torej za prvih 25 tisoč evrov tisočaka, za drugih 25 tisoč evrov pa 2.500 evrov) in prispevke:
- Če bi znašali prispevki pet tisoč evrov na leto, to pomeni, da bi osebi čistega ostalo 41.500 evrov, zdaj pa ji 43 tisoč evrov.
- Če bi bili prispevki dvakrat višji, bi osebi po novem čistega ostalo 36.500 evrov, danes pa 38 tisoč evrov.
Za primerjavo: če redno zaposleni stane delodajalca 50 tisoč evrov na leto (bruto bruto, upoštevajoč stroške za malico in prevoz), je njegov neto izkupiček okoli 28 tisoč evrov. Seveda podjetnika, ki tudi nosi svoje stroške, ne primerjamo z redno zaposlenim, ki ima tudi varnejšo zaposlitev, plačan dopust in bolniško, razen ko gre za določene anomalije, o katerih pišemo v nadaljevanju.
NORMIRANCI, KI SO POLNO ZAPOSLENI DRUGJE, GRE ZA TAKO IMENOVANE POPOLDANCE:
Vsem tem bi država priznala 50 odstotkov normiranih odhodkov (in ne 80 odstotkov, kot velja danes) oziroma največ 25 tisoč evrov normiranih odhodkov. Trenutno so v tem sistemu lahko tisti, ki na leto dobijo največ 50 tisoč evrov prihodkov. Na mesec pa morajo plačati še 80 evrov prispevkov. Torej davčni strošek bi se tem normirancem zvišal za tri tisoč evrov, na pet tisočakov, če imajo 50 tisoč evrov letnih prihodkov.
Dodajmo se, da lahko normiranci znesek 100 oziroma 50 tisoč evrov tudi presegajo dve zaporedni leti, a je davek na presežen znesek 20-odstotni. Normirani odhodki se torej na "presežek" ne upoštevajo.
Preberite tudi
Kakšne so kritike predlogov?
Klemen Boštjančič je že večkrat napovedal, da bi morali biti zaradi anomalij v sistemu normiranci bolj obdavčeni. Torej da bi se normiranci zaradi nekaterih zlorab sistema morali bolj poenotiti z obdavčitvijo običajnih zaposlenih.
Kot smo že večkrat zapisali, se normiranec splača biti predvsem tistim, ki nimajo veliko dejanskih stroškov. Raznim svetovalcem in informatikom, denimo.
Mnogi od slednjih bi po mnenju Fursa morali biti redno zaposleni, saj so s svojim naročnikom (delodajalcem) v bistvu v odvisnem razmerju. Delajo samo zanj, imajo dogovorjene bolniške, dopuste, stroške za delo jim dejansko krije naročnik, priskrbi jim tudi računalnike ...
Pa bodo zgornje rešitve ali njim podobni predlogu pripomogli k temu? Verjetno bo veliko anomalij še naprej; razlike so namreč glede na redno zaposlitev še vedno precejšnje. Tudi v primerih, ko gre za razne popoldance, ki so recimo v neki službi redno zaposleni in na minimalcu, potem pa dobivajo prek obvodov »plačo« še prek popoldanskega espeja , za katerega plačujejo fiksne prispevke okoli 80 evrov na mesec.
Pri tem naj vnovič poudarimo, da ob tem, ko pišemo o anomalijah, nikakor ne mislimo na prekarce, ki bi si še kako želeli službe, a jih ne zaposlijo. Ti imajo nizke dohodke brez zanesljive »zaposlitve«, nimajo ne plačanega dopusta ne bolniške. Težav teh ljudi se s to dohodninsko spremembo vlada še ne loteva.