LG vs PHILIPS vs SAMSUNG
- Ustvarjalec teme zakon
- Začetni datum
Citat:
Uporabnik toshiba pravi:
Danes sem dobil nov Samsung 32c650, ravnokar ga odpakiral in se sestavil ter vklopil, pokazala pa se je naslednja slika?!?[/img]
Kupil sem pa ga v Mediamarketu..zgleda kot daje ekran poškodovan ali je kaj drugega
..pa računa tudi nisem dobil zraven?
lp
Počen display
toshiba, model, ki ga imaš sploh ni namenjen za SLO trg.
Je pa na tem TV-ju pokvarjen/poškodovan panel.
Obvezno šparaj originalno embalažo !
Je pa na tem TV-ju pokvarjen/poškodovan panel.
Obvezno šparaj originalno embalažo !
Namenjen ali ne namenjen - saj je valjda garancija!? Saj nekdo odgovarja za transportne poškodbe ali ne? Vedno bolj sem prepričan, da se je poškodoval med transportom..potem bo najboljše, da ne pošiljam tv-ja nazaj po pošti ter ga peljem osebno?! Tako sem jezen, da bi zabrisal tv čez okno..
Poklici po telefonu in povej, kaj se je zgodilo... in se probaj zmenit, da ga osebno priepljes nazaj in vprasaj, ce takoj dobis drugega ... Upam, da nisi predalec doma
http://mediamarket.si/o_podjetju.html
Sedež podjetja: Kajuhova 15, Ljubljana
Tel: (01) 540-59-24
Fax: (01) 542-56-69
Danes delajo do 13ih (mas se slabo urco
) ...
http://mediamarket.si/o_podjetju.html
Sedež podjetja: Kajuhova 15, Ljubljana
Tel: (01) 540-59-24
Fax: (01) 542-56-69
Danes delajo do 13ih (mas se slabo urco
ja to pa je riziko kupovanje občutljivih zadev preko spleta, ker dostavne službe ravnajo z stvarmi kot [censored] z mehom, upam da boš dober zrihtal
LPWWY
LPWWY
Sem jih že včeraj, takoj ko sem ugotovil poškodbo, po mail-u na njihovi strani obvestil. Danes zjutraj pa so me klicali in rekli, da jim pošljem TV nazaj..samo sem se odločil, da ga v ponedeljek kar osebno nazaj odpeljem. Če bi vedel, da je tv zapakiran zgolj v samsung kartonasti škatli, bi ga zagotovo šel sam iskat..ker tukaj lahko samo ena škatla pade na sredino, kjer je ekran in je TV adijo...sem sicer iz Štajerskega konca..samo niti nisem pomislil, da bi se kaj takega zgodilo zato sem ga kar po pošti naročil..pač sem imel res "peh", da se je ravno meni to zgodilo..jeb_t ga..saj v mediamarketu po moje niso nič krivi..Citat:
Uporabnik Jest pravi:
Poklici po telefonu in povej, kaj se je zgodilo... in se probaj zmenit, da ga osebno priepljes nazaj in vprasaj, ce takoj dobis drugega ... Upam, da nisi predalec doma
http://mediamarket.si/o_podjetju.html
Sedež podjetja: Kajuhova 15, Ljubljana
Tel: (01) 540-59-24
Fax: (01) 542-56-69
Danes delajo do 13ih (mas se slabo urco) ...
Da mi bodo dali drug TV lahko pač samo upam.. sicer ne vem kakšno imajo politiko glede takšne vrste garancij..ker drugače bom pa verjetno kar nekaj časa čakal..pa prazniki so..pa dopust...
Sem pa že enkrat bil v njihovi "trgovini", ko sem kupil ojačevalec..tak da vem kje so..vseeno hvala za naslov..
lp
Sam sem sicer zaenkrat pri njih kupil samo Onkyo avdio sistem... ampak so bili zelo prijazni.... hiter odgovor pri povprasevanju preko maila... so me kar poklicali... in priajzen sogovornik mi je korektno odgovoril na vsa moja vprasanja... Tudi ob osebnem prevzemu je bilo vse OK ... Tako, da v takem primeru bi pomoje mogli takoj zamenjati za drugega (ce ga imajo na zalogi) in potem resevati reklamacijo z dostavno sluzbo ...
Zanimivo,jaz sem tudi pri njih kupil Onkyo receiver...in ni bilo nobenih težav.
Ja, jaz tudi mislim, da bi mi lahko takoj zamenjali za drugega, če imajo zalogo in potem reševali reklamacijo z TNT-jem...saj to ziher ni njihov prvi tak primer, da bi dostavna firma kaj poškodovala..iz izkušenj iz službe pa vem, da so te reklamacije s prevozniki dokaj zapletene, ker se na vse načine otepajo odgovornosti..samo upam lahko, da mi bodo dali novega..
Pri samsungu C652 kljub temu, da imam izklopljeno otroško ključavnico, moram pri filmih označenih z 18, vedno znova vpisovati kodo. Konkretno včeraj 20:00 Kanal A. Telemachovci dajo oznako 18, čeprav je bilo uradno 15. Se da kje to v servisnem menuju izklopit.
raje vzami večji ključek - glih en dan sem gledal te ključke so zelo poceni - recimo 16gb ključek stane nekje okoli 24 eurov! imaš ga pa lahko samo za ta namen - torej za svoje tv posnetke.
Zanimiv članek:
http://dne.enaa.com/Foto-TV-vi...tm_campaign=dne
Zakaj je večina tehničnih specifikacij navadno sr*nje
SuperSync, Ultra FastResponse, Hyper Scan, Ultra Bright, MegaPixel Technology ... na takšne in podobne oznake naletimo, ko se odpravimo po nov televizor, monitor, prenosnik, fotoaparat. Malokdo se vpraša, kaj ti izrazi sploh pomenijo. Pa bi se morali. Ker pomenijo natanko nič. Z razstavnih eksponatov, prospektov in škatel se bleščijo le zato, da bi pritegnili kupce. Tisti, ki (mislijo, da) se bolje spoznajo na tehniko, se zato raje poglobijo v številke. A tudi tukaj proizvajalci na veliko zavajajo.
Študija objavljena v publikaciji Journal of Consumer Resarch je pokazala, da kupci "nasedajo" na velike številke. Četudi imajo možnost neposredno preizkusiti in primerjati dva izdelka, se bodo na koncu odločili za tistega z daljšim seznamom specifikacij in večjimi številkami. Ločljivost digitalnih fotoaparatov in kontrastno razmerje pri LCD televizorjih sta tipična primera.
Za takšno stanje kriviti proizvajalce je po svoje celo krivično. Ti zgolj počno to, kar jim zagotavlja, da bodo kupci raje izbrali njihov izdelek in ne konkurenčnega. V prvi vrsti bi se zato morali spremeniti tudi potrošniki. A kaj ko večina rada posluša obljube o "najnovejši formuli, ki opere še bolj belo kot prej" ... ups, "novi tehnologiji zaslona, ki zagotavlja še bolj žive barve". In tako ima vsak nov model televizorja bolj žive in bolj realistične barve. Ter višje kontrastno razmerje. To se je sprva merilo v 4-mestnih številkah, danes pa je televizor "slab", če nima pri kontrastnem razmerju zapisano 7-mestno število.
Upokojeni avdio inženir, glasbenik in producent David Moulton pojasnjuje, kaj se dogaja v zakulisju: "Ko inženirji razvijejo določen izdelek, s številkami izmerijo njegove lastnosti, zmogljivosti. Toda ko rezultati meritev pridejo v marketinški oddelek, številke postanejo sredstvo za opisovanje vrednosti izdelka oziroma prodajni argument."
Najpogostejši marketinški nategi - slika
Kontrastno razmerje
Kontrastno razmerje nam pove, kakšno je razmerje med najtemnejšo črno in najsvetlejšo belo barvo. Realne vrednosti znašajo med 1.500:1 in 2000:1. Vse, kar je več, je eklatanten nateg. Da bi lahko navajali višje številke, so si proizvajalci izmislili pojem dinamičnega kontrastnega razmerja, ki v resnici ne pove prav nič. Zato ne nasedajte številkam kot so 1.000.000:1 ali celo 5.000.000:1, saj o dejanskem kontrastnem razmerju ne povedo nič. Če že primerjate, primerjajte "standardno" kontrastno razmerje, ki je podano v največ štirimestnih številkah.
Barvni prostor (color gamut)
Podatek označuje razpon barv, ki ga lahko prikaže televizor ali računalniški monitor. Proizvajalci običajno navajajo odstotek določenega barvnega prostora (npr. sRGB), ki ga zaslon lahko prikaže. Kar vam bodo zamolčali pa je to, da si kot uporabnik želite imeti na vseh napravah enak barvni prostor. Če fotoaparat shranjuje fotografije v barvnem prostoru sRGB, si boste želeli, da je enak barvni prostor uporabljen tudi pri njihovem prikazu na računalniškem zaslonu. V nasprotnem primeru barve ne bodo takšne, kot bi si želeli.
Pazite tudi na odstotke. Dejstvo, da lahko določen zaslon prikaže 120% nekega barvnega prostora, ne pomaga prav nič, saj zaslon ne more prikazati več barv, kot jih je v samem viru slike.
Odzivni čas
Odzivni čas oziroma latecnca pove, kako (ne)ostra bo slika pri hitrih premikih. Meri se čas, ki ga posamezna točka (piksel) potrebuje od črne do najbolj svetle bele in nazaj do črne barve. V tem primeru govorimo o odzivnem času "rise-and-fall". Toda za gledalca je mnogo pomembnejši podatek o odzivnem času "gray-to-gray", to je času, ki ga posamezna točka potrebuje od temno sive do svetlo sive in nazaj. Resnica je takšna, da je mnogo lažje doseči kratek odzivni čas "rise-and-fall", zato proizvajalci navajajo ta podatek, čeprav o kakovosti slike pri hitrih premikih mnogo več pove odzivni čas "gray-to-gray". Rezultat je, da se lahko zaslon s krajšim odzivnim časom v praksi odreže slabše od zaslona z daljšim odzivnim časom.
Vidni kot
Proizvajalci radi navajajo, da njihova zaslon ponuja (skoraj) 180-stopinjski vidni kot. Ne povedo pa tega, da ta številka prav nič ne pove o vidnem kotu, pri katerem je gledanje še sprejemljivo. Specifikacije za merjenje vidnega kota namreč določajo, da se le-ta konča tam, kjer kontrastno razmerje pade pod 10:1. Da je slika pri tem praktično negledljiva, marketinških oddelkov ne zanima. V realnosti noben televizor ali monitor ne ponuja več kot +/- 45-stopinjskega vidnega kota. Do te vrednosti se kakovost slike še ne izgublja, nato pa kontrastno razmerje močno upade, barve pa so videti sprane.
Najpogostejši marketinški nategi - zvok
Dinamični razpon
Tudi pri zvoku imamo opravka z dinamičnim razponom. Tukaj označuje razmerje med najtišjim in najglasnejšim zvokom, ki ga lahko glasbeni inštrument ali glasbena oprema proizvede. Dinamični razpon je bil pomemben v času analogne snemalne tehnike, kjer je magnetni zapis posnetku neizbežno dodal tudi nekaj šuma. V digitalni tehniki pa je podatek o dinamičnem razponu za običajnega kupca bolj ali manj nepomemben.
Podatek o dinamičnem razponu 120dB ima kaj malo skupnega z realnostjo. V vsakdanjem življenju dosegamo dinamični razpon okrog 60dB. Zaradi zvokov iz okolja je spodnja "meja" zaznavanja zvoka postavljena pri približno 30 decibelih, glasneje od 90 decibelov pa glasbe ne bomo predvajali zaradi sosedov in varovanja lastnih ušes.
Frekvenčni razpon
Ušesa zdravega človeka lahko zaznavajo 10 oktav oziroma zvoke s frekvenco od 20 Hz do 20 kHz. Pri mnogih izdelkih lahko preberemo, da lahko proizvedejo zvok v omenjenem razponu. Kar ne pomeni nič, saj si le redkokdo lahko privošči zvočnike, ki so sposobni predvajati zvok v tolikšnem frekvenčnem razponu.
Na podatek o frekvenčnem razponu se zato ozirajte le pri nakupu zvočnikov in slušalk, pri ostali avdio opremi pa se na ta podatek ne ozirajte. Pa še pri zvočnikih in slušalkah je podatek potrebno vzeti z zrnom soli, sploh če vam želijo prodati računalniške zvočnike z razponom od 20 Hz do 20 kHz.
Moč
Več moči, več "butanja". Tako nekako si podatek o moči razlaga povprečen kupec. Malokdo pa ve, da se poslušanje glasbe večinoma odvija pri nizkih močeh od 1 do 2W. Toda 1.200W zveni tako vabljivo, kajne?
Ko boste naslednjič kupovali ojačevalec, zvočnike ali slušalke, se spomnite na naslednjo (poenostavljeno) enačbo: Dvakrat večja moč prinese le približno 3 decibele glasnejši zvok. Glasnost namreč ne narašča linearno z močjo. Da bi podvojili glasnost boste torej potrebovali kar desetkrat več moči. Razlika med 300W in 1.200W zvočnim sistemom zato v resnici sploh ni tako velika, kot bi najbrž sklepali iz običajnega (linearnega) pojmovanja.
(delno povzeto po Gizmodo)
http://dne.enaa.com/Foto-TV-vi...tm_campaign=dne
Zakaj je večina tehničnih specifikacij navadno sr*nje
SuperSync, Ultra FastResponse, Hyper Scan, Ultra Bright, MegaPixel Technology ... na takšne in podobne oznake naletimo, ko se odpravimo po nov televizor, monitor, prenosnik, fotoaparat. Malokdo se vpraša, kaj ti izrazi sploh pomenijo. Pa bi se morali. Ker pomenijo natanko nič. Z razstavnih eksponatov, prospektov in škatel se bleščijo le zato, da bi pritegnili kupce. Tisti, ki (mislijo, da) se bolje spoznajo na tehniko, se zato raje poglobijo v številke. A tudi tukaj proizvajalci na veliko zavajajo.
Študija objavljena v publikaciji Journal of Consumer Resarch je pokazala, da kupci "nasedajo" na velike številke. Četudi imajo možnost neposredno preizkusiti in primerjati dva izdelka, se bodo na koncu odločili za tistega z daljšim seznamom specifikacij in večjimi številkami. Ločljivost digitalnih fotoaparatov in kontrastno razmerje pri LCD televizorjih sta tipična primera.
Za takšno stanje kriviti proizvajalce je po svoje celo krivično. Ti zgolj počno to, kar jim zagotavlja, da bodo kupci raje izbrali njihov izdelek in ne konkurenčnega. V prvi vrsti bi se zato morali spremeniti tudi potrošniki. A kaj ko večina rada posluša obljube o "najnovejši formuli, ki opere še bolj belo kot prej" ... ups, "novi tehnologiji zaslona, ki zagotavlja še bolj žive barve". In tako ima vsak nov model televizorja bolj žive in bolj realistične barve. Ter višje kontrastno razmerje. To se je sprva merilo v 4-mestnih številkah, danes pa je televizor "slab", če nima pri kontrastnem razmerju zapisano 7-mestno število.
Upokojeni avdio inženir, glasbenik in producent David Moulton pojasnjuje, kaj se dogaja v zakulisju: "Ko inženirji razvijejo določen izdelek, s številkami izmerijo njegove lastnosti, zmogljivosti. Toda ko rezultati meritev pridejo v marketinški oddelek, številke postanejo sredstvo za opisovanje vrednosti izdelka oziroma prodajni argument."
Najpogostejši marketinški nategi - slika
Kontrastno razmerje
Kontrastno razmerje nam pove, kakšno je razmerje med najtemnejšo črno in najsvetlejšo belo barvo. Realne vrednosti znašajo med 1.500:1 in 2000:1. Vse, kar je več, je eklatanten nateg. Da bi lahko navajali višje številke, so si proizvajalci izmislili pojem dinamičnega kontrastnega razmerja, ki v resnici ne pove prav nič. Zato ne nasedajte številkam kot so 1.000.000:1 ali celo 5.000.000:1, saj o dejanskem kontrastnem razmerju ne povedo nič. Če že primerjate, primerjajte "standardno" kontrastno razmerje, ki je podano v največ štirimestnih številkah.
Barvni prostor (color gamut)
Podatek označuje razpon barv, ki ga lahko prikaže televizor ali računalniški monitor. Proizvajalci običajno navajajo odstotek določenega barvnega prostora (npr. sRGB), ki ga zaslon lahko prikaže. Kar vam bodo zamolčali pa je to, da si kot uporabnik želite imeti na vseh napravah enak barvni prostor. Če fotoaparat shranjuje fotografije v barvnem prostoru sRGB, si boste želeli, da je enak barvni prostor uporabljen tudi pri njihovem prikazu na računalniškem zaslonu. V nasprotnem primeru barve ne bodo takšne, kot bi si želeli.
Pazite tudi na odstotke. Dejstvo, da lahko določen zaslon prikaže 120% nekega barvnega prostora, ne pomaga prav nič, saj zaslon ne more prikazati več barv, kot jih je v samem viru slike.
Odzivni čas
Odzivni čas oziroma latecnca pove, kako (ne)ostra bo slika pri hitrih premikih. Meri se čas, ki ga posamezna točka (piksel) potrebuje od črne do najbolj svetle bele in nazaj do črne barve. V tem primeru govorimo o odzivnem času "rise-and-fall". Toda za gledalca je mnogo pomembnejši podatek o odzivnem času "gray-to-gray", to je času, ki ga posamezna točka potrebuje od temno sive do svetlo sive in nazaj. Resnica je takšna, da je mnogo lažje doseči kratek odzivni čas "rise-and-fall", zato proizvajalci navajajo ta podatek, čeprav o kakovosti slike pri hitrih premikih mnogo več pove odzivni čas "gray-to-gray". Rezultat je, da se lahko zaslon s krajšim odzivnim časom v praksi odreže slabše od zaslona z daljšim odzivnim časom.
Vidni kot
Proizvajalci radi navajajo, da njihova zaslon ponuja (skoraj) 180-stopinjski vidni kot. Ne povedo pa tega, da ta številka prav nič ne pove o vidnem kotu, pri katerem je gledanje še sprejemljivo. Specifikacije za merjenje vidnega kota namreč določajo, da se le-ta konča tam, kjer kontrastno razmerje pade pod 10:1. Da je slika pri tem praktično negledljiva, marketinških oddelkov ne zanima. V realnosti noben televizor ali monitor ne ponuja več kot +/- 45-stopinjskega vidnega kota. Do te vrednosti se kakovost slike še ne izgublja, nato pa kontrastno razmerje močno upade, barve pa so videti sprane.
Najpogostejši marketinški nategi - zvok
Dinamični razpon
Tudi pri zvoku imamo opravka z dinamičnim razponom. Tukaj označuje razmerje med najtišjim in najglasnejšim zvokom, ki ga lahko glasbeni inštrument ali glasbena oprema proizvede. Dinamični razpon je bil pomemben v času analogne snemalne tehnike, kjer je magnetni zapis posnetku neizbežno dodal tudi nekaj šuma. V digitalni tehniki pa je podatek o dinamičnem razponu za običajnega kupca bolj ali manj nepomemben.
Podatek o dinamičnem razponu 120dB ima kaj malo skupnega z realnostjo. V vsakdanjem življenju dosegamo dinamični razpon okrog 60dB. Zaradi zvokov iz okolja je spodnja "meja" zaznavanja zvoka postavljena pri približno 30 decibelih, glasneje od 90 decibelov pa glasbe ne bomo predvajali zaradi sosedov in varovanja lastnih ušes.
Frekvenčni razpon
Ušesa zdravega človeka lahko zaznavajo 10 oktav oziroma zvoke s frekvenco od 20 Hz do 20 kHz. Pri mnogih izdelkih lahko preberemo, da lahko proizvedejo zvok v omenjenem razponu. Kar ne pomeni nič, saj si le redkokdo lahko privošči zvočnike, ki so sposobni predvajati zvok v tolikšnem frekvenčnem razponu.
Na podatek o frekvenčnem razponu se zato ozirajte le pri nakupu zvočnikov in slušalk, pri ostali avdio opremi pa se na ta podatek ne ozirajte. Pa še pri zvočnikih in slušalkah je podatek potrebno vzeti z zrnom soli, sploh če vam želijo prodati računalniške zvočnike z razponom od 20 Hz do 20 kHz.
Moč
Več moči, več "butanja". Tako nekako si podatek o moči razlaga povprečen kupec. Malokdo pa ve, da se poslušanje glasbe večinoma odvija pri nizkih močeh od 1 do 2W. Toda 1.200W zveni tako vabljivo, kajne?
Ko boste naslednjič kupovali ojačevalec, zvočnike ali slušalke, se spomnite na naslednjo (poenostavljeno) enačbo: Dvakrat večja moč prinese le približno 3 decibele glasnejši zvok. Glasnost namreč ne narašča linearno z močjo. Da bi podvojili glasnost boste torej potrebovali kar desetkrat več moči. Razlika med 300W in 1.200W zvočnim sistemom zato v resnici sploh ni tako velika, kot bi najbrž sklepali iz običajnega (linearnega) pojmovanja.
(delno povzeto po Gizmodo)
