Ampak kdo pa pravi, da je tisti način funkcioniranja, kot ga podajo starši, edini mogoč in edini pravilen? Že s svojim zgledom in načinom življenja starši vnaprej "indoktrinirajo" otroka, da se bo obnašal po priučenih družinskih vzorcih. Saj poznaš termin "kompulzivno ponavljanje".
Verski del vzgoje je pri vsesplošni vzgoji otroka še najmanjši problem, če omenim čustveno zapostavljanje, nedoslednost, varanje, laži, pijančevanje itd., ki so kot starševski zgled lepi vzorci za prihodnost. Posledično otroci iz disfunkcionalnih družin običajno sploh ne pridejo do stopnje, ko bi jim verska vzgoja "pokvarila iskane odgovore". Ker je velika večina takih otrok tako zavožena, da do teh vprašanj sploh ne pridejo.
In vendar se ne pritožuješ ob vsaki priliki za načrtno uničevanje narodovega bogastva, otrok. Tebi gre v nos verska vzgoja. Kako naj bi po tvoje zgledalo, starševski par prakticira neko verovanje, svojemu otroku pa bi preprečevala versko izkušnjo. Kaj misliš, da se otrok ne bi čutil zapostavljenega, ker bi bil odrinjen od pomembnega dela v partnerskem življenju?
Prav vsak vernik, vsaj kar se RKCja tiče, se najkasneje do birme (konec osnovne šole) odloči, ali mu ta življenjski stil odgovarja ali ne. Neke vrednote so mu servirane in vcepljene, ampak te bi prejel tudi, če ne bi sedel v cerkvi. Zato si sploh ne znam predstavljati, če je to pomemben del življenja staršev, kako bi dotični starši poskrbeli, da otrok sam ne bi bil deležen te vzgoje in vrednot.
Razen, če bi uporabili nacistično metodo inkubatorjev, kjer so ti psihopati, prepričani v moč znanosti, zaplodili več kot 50.000 otrok "naboljšega" možnega arijskega porekla (preverjali s družinsko zgodovino do začetka 19. stoletja), potem pa so otroke odtegnili materam, da bi jih vzgajali v nekakšnih valilnicah. Pa veš, kaj se je s temi otroki zgodilo? Čez 95% jih je imelo motnje v duševnem razvoju. Kar je najboljši dokaz, da se ne more razbiti osnovne celice družbe, družine, brez posledic za naslednje rodove.
