@darjan
Dajmo en OŠ primer:
Delam karjole. Vsaka karjola (material, delo, elektrika, stroji) me stane 5 evrov (to so stroški izdelave karjole - v računovodstvu se temu reče stroškovna cena). Torej je nekak fino, da na trgu zanje skeširam najmanj 5 evrov (prodajna cena).
Karjole prodajam v SLO, kjer je revščina. Karjole sicer rabijo, a zanje je folk pripravljen dati največ 7 evrov.
Karjole prodajam tudi v D, ampak tam so premožnejši in je možno skasirati 10 evrov.
Zdaj mi pa razloži, zakaj hudiča bi v SLO nastavil ceno na 10 evrov (enako kot v D)?
Upam, da je jasno, da v tem primeru ne bi nič prodal (zaslužek nula, pa še delavci bi mi lezli po glavi, ker bi ustavili proizvodnjo in bi jih metal na cesto).
Če pa nastavim na 7 evrov, pa karjole prodam (delavci imajo šiht), pa še nekaj zaslužim (2 evra).
Zaslužek bo sicer manjši (2 evra v primerjavi s 5, kolikor jih dobim v D), ampak to je več kot 0, pa še delo imamo.
Upam, da je sedaj jasno, zakaj so cene lahko različne, KLJUB temu, da VSE karjole delamo v Spodnjem Dupleku.
No, to je lekcija 1.
Lekcija 2 je pa 1000 karjol vs 100 karjol.
Lekcija 3 bo pa na vse skupaj še uvoz in izvoz.
V SLO in D.
Ampak to šele, ko boš razumel, v čem je point lekcije 1.
Ker ti namreč ni jasno, zakaj je temu tako, če pa vse prihajajo iz iste fabrke...