Za dva otroka 350 plačat mi ni drago. Tudi poteza da ima drug otrok vrtec zastonj mi je totalno mimo in ni v mojii agendi, čeprav je ta zakon predlagala SDS kot desničarska stranka. Še več, jaz bi dal minimalno plačilo vrtca vsaj 50 do 100 eur na otroka. Bi bilo kofetkaric manj, ker bi doma pazile svoje otroke. Tudi med počitnicami bi marsikdo razmislil, če bi imel otroka doma. Ne pa da vrtci poleti dodatno zaposlujejo kader, da pokrivajo dopuste delavk.
Ne vem pa kako bi se lotil privatnikov na fiktivni minimalki in pisanim lastništvom na firmo. To je meni tudi pereč problem. Če plačamo mi ki hodimo v službe naj plačajo tudi ostali. Pa ni to socialitična doktrina, ampak zgolj pravičnost.
A privatniki pa ne hodijo v službo in ne plačajo davka? Daj odpoved in bodi privatnik če je tako lepo in se bajno zasluži. Pa ni čisto tak, veliko je takih, ki životarijo, pa tudi veliko je takih, ki zelo dobro služijo, ampak tudi zelo veliko delajo. Veliko več kot tisti, ki hodijo v službe in ob 16.00 končajo.
Eno stvar se bo treba zavedat, da privat ni samo dober zaslužek, pa hudi avto in čoln na morju. JE odgovornost za sebe, delavce, dobavitelje in kupce. Da boš na na eni strani zdrav in še nekaj časa opravljat delo, da boš skupaj z delavci ustvarjal dovolj prihodkov in dodane vrednosti, da bodo dobili plačilo, da boš lahko poravnaval obveznosti dobaviteljem in na koncu (pa ne nujno na koncu), da bodo stranke zadovoljne in bodo še kdaj prišle kaj kupiti.
Vse to ali pa večino tega en z redno službo ne rabiti delati in o tem razmišljati. Pika konec.
Z zgoraj naštetimi tveganji pride potem tudi nekaj lepih plusov, ČE si uspešen, če nisi, je pa samo veliko tveganj in problemov. Verjemi mi, da se takih s problemi in še večjimi problemi videl po moje več kot pa takih, kjer se cedi samo med in mleko.
Sicer pa če se vrnemo na začetek teme. Nekdo, ki ima poleg nepremičnine v kateri živi, še stanovanje ali dve za oddajat je premožen. Ne moremo se delati, da ni. Mogoče res, da zaradi x faktorje z oddajo ne ustvarja dobička, ampak je še zmeraj premožen. Konec koncev lahko kadarkoli v nekem poljubno dolgem času nepremičnine, ki jih ne uporablja proda in pridobi likvidna sredstva s katerimi bo lahko dalje živel. Nekdo drug, ki živi v najetem stanovanju ali pa ima eno srednje veliko stanovanje, ki ga odplačuje s kreditom, pa ni nujno premožen. Lahko je, ker si je preračunal, da mu je ceneje živeti v najemu, kot imeti stroške z lastništvom, navadno pa ni, saj živi iz meseca v mesec in po plačilu stroškov ostane bolje malo za varčevanje.
Pravilno je, da so lestvice. Vedno smo jih imeli, že v prvem razredu, nas je točka ločila od tega ali smo izdelali razred ali ne. Danes je pač en cent, enkrat v plus, drugič v minus. Tako pač je.
Kar se mene tile, niso tisti, ki oddajajo stanovanje nič "tepeni" od države, ampak so premožni in kot taki ne bi smeli biti deležni enake višini socialnih transferjev kot tisti, ki dobijo minimalca in nimajo neke v lasti različnih nepremičnin, ipd...