Kaj za penzijo?
- Ustvarjalec teme KillaKHAN
- Začetni datum
Poznam - sebe.Citat:
Uporabnik patriot pravi:
Zanimiva debata.
neja me zanima; glede na to, da je 12(?) let odkar so se začela individualna prostovoljna pokojninska zavarovanja; poznate koga, ki že prejema rento?
Če ja, koliko je vplačal in koliko dobiva?
Več pa na ZS, če te zanimajo točnejše informacije
Politikom bo treba dopovedati, da bodo enkrat kaznovani za svoje sra.je, ki ga producirajo po glavah davkoplačevalcev.
Glej, sralec, (vidim da si se našel), čas bo da splezaš iz svoje luknje in ugotoviš nekaj dejstev.
1. Tale thread je uporaben le za majhen del slovenske populacije, tisti del, ki zasluži dovolj, da živi in še nekaj prihrani. Večina živi iz rok v usta (rad bi videl tistega, ki živi z 800€ v najemniškem stanovanju in uspe dati na stran kakšnih 100€ mesečno, vsak mesec.
2. Čas je, da državljani dopovemo politikom, da prisilno vplačevanje v pokojninski sklad pomeni tudi obveznost za državo. Če od mene pričakuje redno vplačevanje, jaz upravičeno pričakujem pokojnino, s katero bom lahko živel. Pazi, moje mišljenje deli še kar nekaj, trenutno še zaposlenih, ki pa bomo čez 6 ali 7 let (če ne bodo spremenili zakona) postali upokojenci, pogoji pa se spreminjajo oziroma slabšajo, kar pomeni, da bo marsikdo pod pragom preživetja.
3. Dejanje obupanca smo že videli v Vegradu.
4. Človek je za lastno preživetje sposoben marsičesa. Če mu država ne omogoči postelje in hrane po 40 letih poštenega dela na normalen način, bo pač prisiljena poskrbeti za obupanega človeka na Dobu.
1. Tale thread je uporaben le za majhen del slovenske populacije, tisti del, ki zasluži dovolj, da živi in še nekaj prihrani. Večina živi iz rok v usta (rad bi videl tistega, ki živi z 800€ v najemniškem stanovanju in uspe dati na stran kakšnih 100€ mesečno, vsak mesec.
2. Čas je, da državljani dopovemo politikom, da prisilno vplačevanje v pokojninski sklad pomeni tudi obveznost za državo. Če od mene pričakuje redno vplačevanje, jaz upravičeno pričakujem pokojnino, s katero bom lahko živel. Pazi, moje mišljenje deli še kar nekaj, trenutno še zaposlenih, ki pa bomo čez 6 ali 7 let (če ne bodo spremenili zakona) postali upokojenci, pogoji pa se spreminjajo oziroma slabšajo, kar pomeni, da bo marsikdo pod pragom preživetja.
3. Dejanje obupanca smo že videli v Vegradu.
4. Človek je za lastno preživetje sposoben marsičesa. Če mu država ne omogoči postelje in hrane po 40 letih poštenega dela na normalen način, bo pač prisiljena poskrbeti za obupanega človeka na Dobu.
In ti ga na vsak način hočeš zasrati, ker si fouš?
Bolijo nas kur.ci za tvoje probleme. Imaš milijon tem, kjer lahko z raznimi jadoti, capli, telexi in suzicami razglabljate zakaj je država tako grda. Tale thread pač NI o tem.
Je to tako težko razumeti, a si samo straightforward glup?
Nisva sorodnika da bi bil glup.
Moje pisanje je namenjeno temu, da se bo kdo vprašal, kako bo živel upokojenec, ki je v aktivni dobi dobival prenizko plačo, da bi sploh lahko kaj prihranil.
Še malo o smislu varčevanja.
Recimo, da lahko daš danes na stran 20% plače za penzijo. To pomeni, da živiš z 80% dohodkov. Mlad si, urejaš si stanovanje, družino, financiraš otroke. Za to porabiš 50% plače, zate torej ostane samo 30% dohodkov. Ko si upokojen, nimaš teh stroškov, torej ob predpostavki da bo penzija 50% sedanjih dohodkov pomeni, da boš takrat živel bolje kot danes. Te logike sicer zavarovalničarji ne marajo slišati, jo je pa zgoraj potrdil @Oriolus.
Sicer pa so moji posti vsaj malo on, tvoji pa popolnoma off.
Moje pisanje je namenjeno temu, da se bo kdo vprašal, kako bo živel upokojenec, ki je v aktivni dobi dobival prenizko plačo, da bi sploh lahko kaj prihranil.
Še malo o smislu varčevanja.
Recimo, da lahko daš danes na stran 20% plače za penzijo. To pomeni, da živiš z 80% dohodkov. Mlad si, urejaš si stanovanje, družino, financiraš otroke. Za to porabiš 50% plače, zate torej ostane samo 30% dohodkov. Ko si upokojen, nimaš teh stroškov, torej ob predpostavki da bo penzija 50% sedanjih dohodkov pomeni, da boš takrat živel bolje kot danes. Te logike sicer zavarovalničarji ne marajo slišati, jo je pa zgoraj potrdil @Oriolus.
Sicer pa so moji posti vsaj malo on, tvoji pa popolnoma off.
http://www.finance.si/8810496/...p;sid=387911911
Je slovenski pokojninski sistem res vzdržen? In tudi če je, do kdaj še?
Ali se Sloveniji res ni treba ukvarjati z reformo pokojninskega sistema, kot trdi ministrica za delo Anja Kopač Mrak? Ekonomisti so prepričani prav o nasprotnem, zgovorne so tudi projekcije o naraščanju deleža prebivalstva, starega nad 60 let, torej prebivalstva, ki je večinoma upokojeno. Spomnimo, da pokojninski blagajni že zdaj letno zmanjkuje približno 1,5 milijarde evrov, kar pomeni, da mora ta denar zagotoviti proračun.
Najnovejše podatke o staranju svetovnega prebivalstva je včeraj objavila organizacija HelpAge International, ki napoveduje, da bo leta 2050 dobra petina prebivalstva na svetu starejša od 60 let (trenutno v to kategorijo sodi 12 odstotkov prebivalstva). Za razvite države so ti deleži seveda še večji - v Evropi naj bi bilo leta 2050 že 33 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let, v Sloveniji 37 odstotkov (trenutno 24 odstotkov). Zakaj je to pomembno? S staranjem prebivalstva in večjim številom upokojencev se povečujejo tudi obveznosti pokojninske blagajne. Slovenija je svojo zasilno zakrpala leta 2012 s pokojninsko reformo, ki je nekoliko dvignila starost za upokojevanje. A pokojninski blagajni letno še vedno zmanjka 1,5 milijarde evrov.
Ministrica bi čakala, a koga?
Zgoraj navedeni odstotki pomenijo: trenutno je starejših od 60 let okoli pol milijona Slovenk in Slovencev, leta 2030 naj bi se ta številka dvignila na 650 tisoč, leta 2050 že na 760 tisoč. To pomeni, da bo leta 2050 za skoraj celo Ljubljano več starejših od 60 let kot danes. Dodajmo, da je po podatkih Zpiza v Sloveniji 608 tisoč upokojencev (gre za starostne, invalidske... upokojence), kar je petino več kot pred desetimi leti.
malacic-janez4-be.1412190821.jpg.o.240px.jpg
"Če sprememb ne uvajaš sproti, sledijo šoki. Pokojninski sistem bi morali že davno precej bolj prilagajati spremembam." Janez Malačič, ljubljanska ekonomska fakulteta Foto: Aleš Beno
»Menim, da bi morali že davno sistem precej bolj resno prilagajati okoliščinam, predvsem demografskim spremembam. Te so počasne in smo jih napovedovali, družba pa se ni prilagajala. Še vedno imamo kulturo bežanja v pokoj, nihče pa se ne sprašuje, od česa bo tam živel. Če ukrepov ne uvajaš sproti, postopoma, so potrebni šoki,« pravi ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Janez Malačič. »Danes okrog tretjino mase denarja za pokojnine črpamo iz proračuna. Če se bo kriza nadaljevala, se lahko hitro zgodi, da denarja iz proračuna ne bo več mogoče zagotoviti. Slovensko gospodarstvo potrebuje naložbe, raziskave in razvoj, tehnološki preboj. Vse to pa je teže dosegljivo, če tako velik del pogače dajemo za pokojnine,« dodaja.
Je pokojninska blagajna vzdržna?
»Odvisno od tega, kako opredelimo pojem vzdržnosti,« na vprašanje odgovarja direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar. »Če to pomeni, da smo pokojnine sposobni financirati, potem je sistem danes vzdržen, saj se izplačujejo vsak mesec. Če proračun tega ni več sposoben prenesti, imamo tri rešitve: dvigniti prispevke, ob čemer je seveda treba izračunati učinke na zaposlenost in število delovnih mest, znižati pokojnine ali podaljšati upokojitveno starost. S pokojninsko reformo v letu 2012 nam je uspelo zagotoviti, da se bo do leta 2020 delež izdatkov za pokojnine v BDP ohranil pri približno 12 odstotkih, projekcije pa kažejo, da se že v letu 2020 ob zdajšnjem sistemu delež za pokojnine dvigne za odstotno točko in nato vsako leto eksponentno narašča,« pravi Pogačar.
Poudarja, da je treba odpreti razpravo o tej temi in vanjo vključiti vse deležnike. Kot pravi, moramo odgovoriti predvsem na vprašanje, kakšno razmerje med pokojnino in povprečno neto plačo želimo.
Dodajmo, da bo celotna letna masa za pokojnine letos znašala okoli 4,3 milijarde evrov oziroma 35 odstotkov več kot leta 2004.
Je slovenski pokojninski sistem res vzdržen? In tudi če je, do kdaj še?
Ali se Sloveniji res ni treba ukvarjati z reformo pokojninskega sistema, kot trdi ministrica za delo Anja Kopač Mrak? Ekonomisti so prepričani prav o nasprotnem, zgovorne so tudi projekcije o naraščanju deleža prebivalstva, starega nad 60 let, torej prebivalstva, ki je večinoma upokojeno. Spomnimo, da pokojninski blagajni že zdaj letno zmanjkuje približno 1,5 milijarde evrov, kar pomeni, da mora ta denar zagotoviti proračun.
Najnovejše podatke o staranju svetovnega prebivalstva je včeraj objavila organizacija HelpAge International, ki napoveduje, da bo leta 2050 dobra petina prebivalstva na svetu starejša od 60 let (trenutno v to kategorijo sodi 12 odstotkov prebivalstva). Za razvite države so ti deleži seveda še večji - v Evropi naj bi bilo leta 2050 že 33 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let, v Sloveniji 37 odstotkov (trenutno 24 odstotkov). Zakaj je to pomembno? S staranjem prebivalstva in večjim številom upokojencev se povečujejo tudi obveznosti pokojninske blagajne. Slovenija je svojo zasilno zakrpala leta 2012 s pokojninsko reformo, ki je nekoliko dvignila starost za upokojevanje. A pokojninski blagajni letno še vedno zmanjka 1,5 milijarde evrov.
Ministrica bi čakala, a koga?
Zgoraj navedeni odstotki pomenijo: trenutno je starejših od 60 let okoli pol milijona Slovenk in Slovencev, leta 2030 naj bi se ta številka dvignila na 650 tisoč, leta 2050 že na 760 tisoč. To pomeni, da bo leta 2050 za skoraj celo Ljubljano več starejših od 60 let kot danes. Dodajmo, da je po podatkih Zpiza v Sloveniji 608 tisoč upokojencev (gre za starostne, invalidske... upokojence), kar je petino več kot pred desetimi leti.
malacic-janez4-be.1412190821.jpg.o.240px.jpg
"Če sprememb ne uvajaš sproti, sledijo šoki. Pokojninski sistem bi morali že davno precej bolj prilagajati spremembam." Janez Malačič, ljubljanska ekonomska fakulteta Foto: Aleš Beno
»Menim, da bi morali že davno sistem precej bolj resno prilagajati okoliščinam, predvsem demografskim spremembam. Te so počasne in smo jih napovedovali, družba pa se ni prilagajala. Še vedno imamo kulturo bežanja v pokoj, nihče pa se ne sprašuje, od česa bo tam živel. Če ukrepov ne uvajaš sproti, postopoma, so potrebni šoki,« pravi ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Janez Malačič. »Danes okrog tretjino mase denarja za pokojnine črpamo iz proračuna. Če se bo kriza nadaljevala, se lahko hitro zgodi, da denarja iz proračuna ne bo več mogoče zagotoviti. Slovensko gospodarstvo potrebuje naložbe, raziskave in razvoj, tehnološki preboj. Vse to pa je teže dosegljivo, če tako velik del pogače dajemo za pokojnine,« dodaja.
Je pokojninska blagajna vzdržna?
»Odvisno od tega, kako opredelimo pojem vzdržnosti,« na vprašanje odgovarja direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar. »Če to pomeni, da smo pokojnine sposobni financirati, potem je sistem danes vzdržen, saj se izplačujejo vsak mesec. Če proračun tega ni več sposoben prenesti, imamo tri rešitve: dvigniti prispevke, ob čemer je seveda treba izračunati učinke na zaposlenost in število delovnih mest, znižati pokojnine ali podaljšati upokojitveno starost. S pokojninsko reformo v letu 2012 nam je uspelo zagotoviti, da se bo do leta 2020 delež izdatkov za pokojnine v BDP ohranil pri približno 12 odstotkih, projekcije pa kažejo, da se že v letu 2020 ob zdajšnjem sistemu delež za pokojnine dvigne za odstotno točko in nato vsako leto eksponentno narašča,« pravi Pogačar.
Poudarja, da je treba odpreti razpravo o tej temi in vanjo vključiti vse deležnike. Kot pravi, moramo odgovoriti predvsem na vprašanje, kakšno razmerje med pokojnino in povprečno neto plačo želimo.
Dodajmo, da bo celotna letna masa za pokojnine letos znašala okoli 4,3 milijarde evrov oziroma 35 odstotkov več kot leta 2004.
Pri tej statistiki je treba upoštevati tudi, koliko ljudi se je upokojilo pred 60. letom starosti. Pokojninska reforma je dolgotrajen postopek - tudi če danes popolnoma prepoveš upokojevanje, se bodo rezultati pokazali šele čez leta. Delanje panike v stilu "za vas pa ne bo pokojnin" je tudi zelo kontraproduktivno za vzdržnost sistema - vsak normalen se bo izogibal vplačevanju, če mu danes znani ekonomisti govorijo, da vplačuje za prazen nič. Dvigovanje upokojitvene starosti pa ima še en, na daljši rok skoraj samomorilski učinek - mladi se bodo zaradi brezposelnosti zaposlovali še pozneje, kar pomeni, da bodo svoja najbolj produktivna leta preživeli na zavodu (in seveda ničesar vplačevali), istočasno pa bo gospodarstvo moralo živeti z ostarelimi, večkrat bolnimi in na spremembe težje prilagodljivimi delavci. Istočasno pa se taisti mladi zavedajo, da se bodo ne glede na delovno dobo upokojili pri 65 (ali 67) leti. Produktivnost in fleksibilnost zaposlenih očitno nikogar ne zanima.
Zame je edini pravi pogoj za odhod v pokoj delovna doba - 40 let, ne glede na starost. Mladi bi bili vzpodbujeni k čimprejšnji zaposlitvi, v nasprotju s sedanjim sistemom, ki sili (predvsem zaradi delanja panike) k izogibanjem vplačilom. Mogoče bi lahko uvedli enotno pokojnino za vse bodoče upokojence v višini, ki omogoča normalno življenje, tisti, ki si to lahko privošči, pa naj varčuje pri bankah, zavarovalnicah in na druge načine.
Je pa nujno na razne načine spodbuditi politike, da bodo razmišljali, kaj storiti za ljudi, da bodo razmišljali, kako zmanjšati brezposelnost, kako posledično povečati vplačila v pokojninski sklad in torej nekaj storili na dohodkovni strani enačbe.
Zame je edini pravi pogoj za odhod v pokoj delovna doba - 40 let, ne glede na starost. Mladi bi bili vzpodbujeni k čimprejšnji zaposlitvi, v nasprotju s sedanjim sistemom, ki sili (predvsem zaradi delanja panike) k izogibanjem vplačilom. Mogoče bi lahko uvedli enotno pokojnino za vse bodoče upokojence v višini, ki omogoča normalno življenje, tisti, ki si to lahko privošči, pa naj varčuje pri bankah, zavarovalnicah in na druge načine.
Je pa nujno na razne načine spodbuditi politike, da bodo razmišljali, kaj storiti za ljudi, da bodo razmišljali, kako zmanjšati brezposelnost, kako posledično povečati vplačila v pokojninski sklad in torej nekaj storili na dohodkovni strani enačbe.
Kaj pa recimo varčevanje v drugih valutah? A to obstaja?
Jaz imam klasičen račun na NLB + varčevalni račun. Se mi splača odpret še en račun na drugi banki, da bi imel tam samo varčevalni račun (da je še nekaj denarja malo stran od oči
. Se bi to sploh splačalo? Najbrž bi imel stroške z vodenjem računa in morebitno spletno banko. Katero banko bi priporočali za dodaten varčevalni račun?
Jaz imam klasičen račun na NLB + varčevalni račun. Se mi splača odpret še en račun na drugi banki, da bi imel tam samo varčevalni račun (da je še nekaj denarja malo stran od oči
. Se bi to sploh splačalo? Najbrž bi imel stroške z vodenjem računa in morebitno spletno banko. Katero banko bi priporočali za dodaten varčevalni račun?Obstaja vse živo,vprašanje je samo,kakšno tveganje si pripravljen sprejeti...moreš se vprašati,s kakšnim namenom bi sploh varčeval v drugih valutah? Če bi rad špekuliral,potem je vseeno če varčuješ v eurih in vzporedno trguješ na forexu (če že računaš,da bo neka druga valuta pridobivala proti euru?). Drugega smisla varčevanja v tujih valutah jaz ne vidim.
Btw...recimo v tem trenutku se ne splača z euri kupovati dolarje,ker je tečaj samo 1,26...
Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Citat:
Uporabnik oriolus pravi:
Ne glede na vse - fantje, brez pesimizma!
Slej kot prej se bo situacija morala urediti in bodočnost sploh ni črna.
Če je seveda nočemo sami videti takšno.
Pri nas tudi, če bi naftna polja odkrili, bi jih lopovi vsa pokradli.
Pri nas bi z nafto delali taki specijalci, da bi bila čista zguba, bankrot ti rečem
Prvo pravilo je že to, da s prvimi prihranki torej čisti keš ne greš na borzo. Ko pa imaš na podlagi jurja omenjenega zgoraj tri ali pa štiri v "štunfu" lahko ostalo kar privarčuješ vlagaš na borzo, če želiš. Se pa je potrebno kar precej podučiti in kot je napisal PIC spremljati tistih sektorjev in delnic, ki te zanimajo, nič ni ziher! Če te to ne zanima ali pa se ti to ne da to enostavno ni zate.
Podjetja v tujini imajo nekaj v tem stilu že desetletja poglej si DRIP plane pa tudi kakšen indeksni ETF bi znal biti dovolj varen. Izbereš pa tako opcijo, kjer je mesečni vložek za tebe še sprejemljiv in to na daljši rok.
Pogledal, zanimiva stvar, je pa sedaj odvisno, kako in koliko vlagaš tole je vse v USA in z mesečnimi splačili z provizijo bo bolj trda. Na letni ravni par jurjev dolarjev bi pa šlo. ISA od Evrofila je tudi zanimiva, samo ne vem če podjetja v SLO to sploh ponujajo če pa tuja za nas pa, ne vem.
In pri 60+ boš zdrav kot dren zdravila ti bo pa nosil sveti duh? Starša sta stara precej čez 60 ti naštejem bolezni in zdravila?
Želiš še informativni izračun za le ta. Ob predpostavki, da bo zdravstveni sistem slej kot prej flopnil bodo tudi sedaj zgolj informativne cene precej višje, da se ne spuščam v plačljive preglede že pri splošnem zdravniku. In ravno zato so stvari, ki jih je predlagal uncle_sam zanimive, meni in najbrž še komu.
