Drži! Študentu, ki si v času faksa ne nabere izkušenj in vez, se zelo slabo piše po študiju. Žal se tega zaveda premalo ljudi, potem pa so vsi drugi krivi. Faks je danes zgolj en izmed formalnih pogojev za neko službo. Daleč največ vredne so izkušnje. Nekdo, ki je do 25-tega leta zgolj študiral, bo zelo težko kaj pametnega napisal v CV. Po drugi strani imaš diplomanta, ki je ob istem faksu nabral za 2 strani izkušenj in dodatnih znanj. Kdo bo dobil dobro službo je jasno.
Izjava mlade diplomantke družboslovja..
- Ustvarjalec teme Kasius
- Začetni datum
KSZ...
Malo (precej) preveč pavšalno gledate na institut študija.
1. Od populacije ne gre pričakovati samoomejevanja. Če je na zanimivem študiju dovolj razpisanih mest, se bodo tja vpisali bodoči študenti. To, da študiraš tisto kar te veseli oziroma v čemer si dober, je čisto pravilna usmeritev. En družboslovno usmerjen človek bo mogoče sicer naredil strojno z veliko truda, verjetno mu pa ne bi zaupali statičnega načrta 10 nadstropnega bloka, ane? Se da potegniti analogijo s podobno situacijo ene teme nedolgo nazaj - ljudje ne bomo namenoma zavrnili privilegijev samo za obče družbeno/državno dobro. Če bi nam recimo ponudili UTD 1.000,00 EUR in bi imeli izbiro - vzemite in je precej možnosti, da država bankrotira ali pa se odpovejte in še naprej delajte za minimum. Že referendumski rezultat bi bil zanimiv in pomojem niti najmanj presenetljiv, če bi pa celotni populaciji pomahali z jurjem mesečno pred nosom, pa sploh ni vprašanje. Zato je funkcija države, da primerno korigira vpisna mesta in prilagodi vpise glede na gospodarsko politiko države. Za to je seveda bistveno dobro delovanje IN sodelovanje šolskega in gospodarskega ministrstva. Žal je situacija nekako takšna kot je... Med razloge za to lahko mirne duše vpišemo še klientilizem/nepotizem, ker se da s študenti v bistvu čisto dobro služiti. Od dekana do profesorja, ki je 30 let napisal eno znanstveno monografijo in je edina posodobitev učnega programa, da je prosojnice pretipkal v powerpoint slajde...
2. Študij niti približno ni samo znanje v tehničnem obsegu, ki je preverljivo. V tistih 4, 5 letih je zelo pomembno sklepati poznanstva - med svojo generacijo in bodočimi zaposlovalci. Temu naj bi služilo študentsko delo (prakso poznamo) in različne organizacije na študentski ravni. Žal je sicer vse to daleč od nivoja kakšnih ameriških bratovščin, vseeno pa delujejo določena študentska društva, ki precej spodobno opravljajo svojo nalogo. Ponovno pa je treba študente v to usmeriti, o tem pa je bilo dovolj povedane že na temo malega dela, ki je žal propadlo kot kubanska skupščina...
Mojih 5 centov.
Malo (precej) preveč pavšalno gledate na institut študija.
1. Od populacije ne gre pričakovati samoomejevanja. Če je na zanimivem študiju dovolj razpisanih mest, se bodo tja vpisali bodoči študenti. To, da študiraš tisto kar te veseli oziroma v čemer si dober, je čisto pravilna usmeritev. En družboslovno usmerjen človek bo mogoče sicer naredil strojno z veliko truda, verjetno mu pa ne bi zaupali statičnega načrta 10 nadstropnega bloka, ane? Se da potegniti analogijo s podobno situacijo ene teme nedolgo nazaj - ljudje ne bomo namenoma zavrnili privilegijev samo za obče družbeno/državno dobro. Če bi nam recimo ponudili UTD 1.000,00 EUR in bi imeli izbiro - vzemite in je precej možnosti, da država bankrotira ali pa se odpovejte in še naprej delajte za minimum. Že referendumski rezultat bi bil zanimiv in pomojem niti najmanj presenetljiv, če bi pa celotni populaciji pomahali z jurjem mesečno pred nosom, pa sploh ni vprašanje. Zato je funkcija države, da primerno korigira vpisna mesta in prilagodi vpise glede na gospodarsko politiko države. Za to je seveda bistveno dobro delovanje IN sodelovanje šolskega in gospodarskega ministrstva. Žal je situacija nekako takšna kot je... Med razloge za to lahko mirne duše vpišemo še klientilizem/nepotizem, ker se da s študenti v bistvu čisto dobro služiti. Od dekana do profesorja, ki je 30 let napisal eno znanstveno monografijo in je edina posodobitev učnega programa, da je prosojnice pretipkal v powerpoint slajde...
2. Študij niti približno ni samo znanje v tehničnem obsegu, ki je preverljivo. V tistih 4, 5 letih je zelo pomembno sklepati poznanstva - med svojo generacijo in bodočimi zaposlovalci. Temu naj bi služilo študentsko delo (prakso poznamo) in različne organizacije na študentski ravni. Žal je sicer vse to daleč od nivoja kakšnih ameriških bratovščin, vseeno pa delujejo določena študentska društva, ki precej spodobno opravljajo svojo nalogo. Ponovno pa je treba študente v to usmeriti, o tem pa je bilo dovolj povedane že na temo malega dela, ki je žal propadlo kot kubanska skupščina...
Mojih 5 centov.
Dejstvo je, da ima vsak posameznik odgovornost, da poskrbi za sebe.
S tega stališča mora poskrbeti tudi, da je zaposljiv. Kako? Z izbiro izobrazbe, ki mu to omogoča, z nabiranjem izkušenj na izbranem ali raznolikih področjih, z graditvijo ustrezne socialne mreže ipd..
Vsa pričakovanja ( in s tem izjave ), da je država nekomu dolžna zagotiviti službo so čisto mimo.
Ok, ena teta, ki študira primerjalno knjoževnst bi se potem zaposlila v neki državno financirani ustanovi in grela stol do upokojitve.
Za vse, ki študirajo računalništvo bi potem država morala odpirati podjetja s področja IT. To bi bilo super, saj bi notri spravili še koga z elektro faksa in morda celo kakšega organizatorja, ekonomista, fizika in morda celo kakega družboslovca.
Za tiste, ki študirajp arhelogijo, antropologijo ali kaj podobnega bi država lahko npr. financirala raziskovanje v tujini. Južna Amerija in Afrika sta baje zelo popučarni.
Ni mi jasno, kako ljudje razmišljajo a sem vedno bolj prepričan, da sploh ne razmišljajo.
S tega stališča mora poskrbeti tudi, da je zaposljiv. Kako? Z izbiro izobrazbe, ki mu to omogoča, z nabiranjem izkušenj na izbranem ali raznolikih področjih, z graditvijo ustrezne socialne mreže ipd..
Vsa pričakovanja ( in s tem izjave ), da je država nekomu dolžna zagotiviti službo so čisto mimo.
Ok, ena teta, ki študira primerjalno knjoževnst bi se potem zaposlila v neki državno financirani ustanovi in grela stol do upokojitve.
Za vse, ki študirajo računalništvo bi potem država morala odpirati podjetja s področja IT. To bi bilo super, saj bi notri spravili še koga z elektro faksa in morda celo kakšega organizatorja, ekonomista, fizika in morda celo kakega družboslovca.
Za tiste, ki študirajp arhelogijo, antropologijo ali kaj podobnega bi država lahko npr. financirala raziskovanje v tujini. Južna Amerija in Afrika sta baje zelo popučarni.
Ni mi jasno, kako ljudje razmišljajo a sem vedno bolj prepričan, da sploh ne razmišljajo.
Za razliko od drugih držav naše šolstvo učence / dijake / študente zelo slabo pripravi na trg dela. Da bi razmišljali, kako odpreti svoje podjetje, kako prodati svoje znanje, kako zaslužiti denar. In potem so šokirani, ko ob pričetku redne zaposlitve vidijo, koliko davkov morajo plačati državi (med drugim za brezplačno šolstvo, subvencioniran prevoz in prehrano). Vsi tudi pričakujejo, da bodo pričeli že takoj delati na vrhu, za visoko plačo.
Izjema so razna neobvezna tekmovanja za poslovne ideje, kjer pogosto zelo dobro raziščejo temo svoje naloge in pripravijo zanimive poslovne načrte.
Za primer, kako lahko iz svojega študija narediš lastno podjetje, se lahko vzame podjetje Ocean Orchids. Roman in Tomaž bi lahko tako kot ostali študenti čakala na dobro državno službo in se pritoževala, da za študente biotehniške fakultete ni dela, da se kmetijstvo ne izplača, da je govedina in mleko prepoceni, ...
Izjema so razna neobvezna tekmovanja za poslovne ideje, kjer pogosto zelo dobro raziščejo temo svoje naloge in pripravijo zanimive poslovne načrte.
Za primer, kako lahko iz svojega študija narediš lastno podjetje, se lahko vzame podjetje Ocean Orchids. Roman in Tomaž bi lahko tako kot ostali študenti čakala na dobro državno službo in se pritoževala, da za študente biotehniške fakultete ni dela, da se kmetijstvo ne izplača, da je govedina in mleko prepoceni, ...
Kolegica ima narejeno neko fotografsko ali graficno solo in isce LE in SAMO v tej smeri.. Ja zenska, z lufta ti ne bo padla taka sluzba. Lahko bi za nekaj casa delala v drugi panogi in vmes iskala izobrazbi primerno sluzbo. Ampak ne.. raje po cele dni gleda v zrak, mogoce napise kaksno prosnjo in jo poslje. To je pa to.. Da ne pozabim, zenska je totalno brez delovnih navad. Kdo jo bo pa zaposlil za kaj drugega, kot pa v trgovini za filanje polic..
I
Izbrisan uporabnik #488
Pa kaj morte skos strojnike nekaj vlačit.... uredu se moraš pomatrat pa še na delu potem izkazat, da eno spodobno mezdo dobiš v Ljubljani.
Okoli po kakšnih Uniorjih, ko delajo za 700€ inženirji ali pa Gorenje, kjer so čistilke imele ravno toliko, ko so jim dodatke ukinil pa noben ne napiše.
Okoli po kakšnih Uniorjih, ko delajo za 700€ inženirji ali pa Gorenje, kjer so čistilke imele ravno toliko, ko so jim dodatke ukinil pa noben ne napiše.
Jaz že vem... ostali pa ne. Ker povsod strojnike vlačijo kako hitro dobijo šiht. Pa kakšne solidne plače so.
So mogoče za 10%, ki se prebijejo v managment. Ostalo so pa manjše firme, katere lahko pa tudi na roko naštejem. ( pa pipistrel ali akrapovič ziher nista med njimi).
Sam se večkrat vprašam zakaj nisem šel za strojevodja! Pa takrat ko sem se vpisoval v srednjo šolo je železnica ponujala dijakom 4x višje štipendije kot naprimer Elan, pa je bil Elan takrat Nr. 1 podjetje v SLO. Pred leti sem govoril z enim strojevodjem, ki je bil takrat star, mislim da 53 in rekel mi je, da gre čez 3 mesece v penzijo! Plače " so " imeli odlične, ne vem kako je sedaj in benificiran staž. Njegov šiht je bil ( takrat ) da je peljal tovorni vlak ponoči na relaciji LJ - KP - LJ in to je to. Zdi se mi da je to zelo ne stresno delo, plača zelo dobra in mlad v penzijo! Kje boš boljše pogoje!?
