Volkswagen golf 1.4 TSI DSG highline
Tu je. Šesti golf. Avtomobil, ob katerem je težko razpredati osebne občutke, saj je vedno izdelan tako, da zadovolji kar največ okusov. Čisti pop, morda celo konfekcija. Pri Volkswagnu si prizadevajo, da bi postal nekaj več, polnijo ga s tehničnimi domislicami (kakršna je sedemstopenjski samodejni menjalnik DSG), a duše mu s tem nikakor ne vdihnejo. Golf VI ni revolucija, zlobneži bi pomenljivo pripomnili, da je marsikateri avtomobil po osvežitvi med generacijama bolj nov, kot je zdaj golf. (Opomba: ljubitelji golfa bi bili lahko užaljeni, zato preberite zadnji stavek, prosim!) A merilo je trg oziroma prodajne številke.
Toda tukaj ni prostora za zlobo, le za gola dejstva in podatke. Golf se tudi v šesti različici ni izneveril tradiciji vsesplošne urejenosti. Zunanje linije so čiste, nič ni odveč. Raztegnjeni žarometi in vodoravne zadnje luči ga navidezno razširijo, ne pa nujno polepšajo (predvsem zadaj se zdi preveč pust). Za ceno petvratne različice boste morali pogledati v dodatno opremo pod štiri vrata, manj jasno vam bo, zakaj niti v najvišjem opremskem paketu ni več dodatkov za udobje potnikov. Notranje vzvratno ogledalo je navadno in se ne zatemni samodejno, manjkajo tipala za dež in parkiranje … Je to res samo zato, ker kupci tega udobja ne zahtevajo?
Nekaj pa je treba poudariti: varnostna oprema v golfu ni odvisna od opreme ali vaše denarnice. Sedem zračnih varnostnih blazin (tudi kolenska pod volanskim obročem) vas bo vedno varovalo, še pomembnejše je, da je serijsko vključen sistem za nadzor stabilnosti ESC, vedno je zraven tudi ročna klimatska naprava. A bom še malo potarnal: drobnjarij, kot so daljinski upravljalniki ali mobilni telefoni, nimaš kam pospraviti, na voljo je le skromen prostor med sedežema (v njem je spet odpirač za steklenice!), dovolj velika sta tudi žepka v vratih – a tja daljincev ponavadi ne daš. Malo inventivnosti ne bi škodilo, še zlasti ker je treba za zaprt predal med sedežema ne glede na visoko raven opreme doplačati.
Voznikovega delovnega prostora v golfu nismo nikoli pretirano grajali in tudi tokrat ne bomo. Trikrak volanski obroč je dobro nastavljiv, na njem so preprosto upravljive tipke za nadzor radijskega sprejemnika in potovalnega računalnika, medtem ko je tempomatu namenjena posebna ročica, ki zaradi majhnih stikal ne bi smela sloveti kot ergonomsko popolna. Pohvalim osvetlitev merilnikov, med katerimi ne manjka tisti za temperaturo hladilne tekočine, nato pa se nasmehnem ob domislici, da je bil testni golf kot ustvarjen za Slovenijo: ob beli barvi merilnikov je bil zaslon radijskega sprejemnika osvetljen modro in sredinska konzola rdeče. Vtis slovenske zastave je zmotila le oranžna osvetlitev tipk doplačane samodejne klimatske naprave.
V golfu sedite odlično, če niste starejši in vam ne nagaja hrbtenica. Sprednja sedeža sta športna, postavljena nizko, bočna opora vas dobesedno objame. Zadaj je prostora zadovoljivo veliko, niti visokorasli se ne bodo pritoževali, pravzaprav le dva, kajti tretjemu je občutno manj udobno. Prtljažnik, z vrati, ki se odpirajo dovolj visoko, je eno samo golo, vendar lepo obdelano dolgočasje, naslonjala zadnjih sedežev se ne podrejo v ravno dno. Volkswagnu tudi tu ne bi škodilo malo več izvirnosti. K sreči dolgočasja ni pri voznih lastnostih, saj so znova zgledne, doplačilo dinamičnega uravnavanje podvozja pa priporočam vsem, ki se radi pozabavajo z različnimi slogi vožnje.
Prav tako je na visoki ravni tehnika. Testnega golfa je poganjal 1,4-litrski, a s turbinskim polnilnikom in kompresorjem podprt bencinski motor, ki je v kombinaciji s samodejnim menjalnikom DSG veliko obetal. A v praksi se je vse skupaj izkazalo za primerno med relacijskimi vožnjami in hitro, ko si potreboval zagon za prehitevanje, med vsakdanjo, bolj kot ne mestno uporabo pa je počasi postalo neobičajno, da se že pri 50 km/h voziš v šesti prestavi. Premik ročice v športni način je povzročil predvsem večji motorni hrup zaradi dolgotrajne vožnje v tretji prestavi. Poleg tega je poraba goriva le stežka padla pod osem litrov, večinoma je bila bliže devetim. Je pa menjalniška elektronika odrekla poslušnost: namesto da bi speljal, je golf ostal na mestu, med merilniki pa je le utripala črka D. Otroška bolezen, domnevam.
Golfa smo nato zamenjali za dizelskega z ročnim menjalnikom in ta je bil precej bolj logično opremljen (čeprav z doplačilno opremo). Kar samo dokazuje, da oprema naredi avtomobil. Tudi in predvsem golfa, pri katerem je očitno treba paziti, kaj izbereš med dodatki. Sicer pa je to dober avtomobil in verjamem, da bo tržno uspešen – kar pa ste tako in tako vedeli že prej …
vir: delo
