Energetska preskrba gospodinjstev

Vprasanje, da ne googlam, ko ste ze na tekocem nekateri, vidim...

Eno je koliko kwh je potrebno nadomestiti. Recimo 10kwh. In imas baterijo, ki ima sposobnost take hrambe. Drugo je pa s koliksno mocjo lahko odda od sebe to energijo. Kake so pa te? Ce je 10kw, super. Ce je 1kw malo manj uporabno...

Uporabnik kalbo je napisal:

Ni, samo ko imaš dve indukciji vžgani in ti ravno takrat stroj vklopi grelec pa tud če za 10 minut, zna bit za baterijo zanimivo to pognat. Pol se ti vmes še grelci za defrost na TČ vklopijo pa se amperov nabere in baterija počepne...

Klikni za razširitev

Tc gnati off grid na baterijo je neumnost.
Da bos dve indukciji hkrati na boost gnal se ti zgodi kolikokrat letno.
Tudi to je neumnost pozimi -beri imas stedilnik. In kako dolgo to traja? Minuto, dve, pet?
Bo pa cena elektrike, omreznine, obracunske moci in SE privedla da bo kak DIY stromar sel off grid.

Uporabnik SJTV1 je napisal:

No, pri firmah s priključki nad 43 kW je kalkulacija ugodna.
S to subencijo, ki je zdaj pa za vsakega. Dodaš 2K investiciji in imaš baterijo, ki zlahka premosti tavišji dve omrežninski tarifi čez dan (če malo paziš, da glih ne žgeš vsega na polno takrat). Kar poemni, da lahko obračunsko moč za ti dve daš koraj na nulo. Šibkeše tri tarife bodo pa tako poceni, da je skoraj vseeno, kaj imaš.

Klikni za razširitev

Kaksbo baterijo bi ti dal firmi s 43+kw priklopom.
Pa recimo da od 6-22h porabi 200kwh elektrike

Par firm poznam ki imajo Mw baterije in več.
Ene tavelike je celo zalilo v zg.savinjski

Uporabnik Jabe je napisal:

Vprasanje, da ne googlam, ko ste ze na tekocem nekateri, vidim...

Eno je koliko kwh je potrebno nadomestiti. Recimo 10kwh. In imas baterijo, ki ima sposobnost take hrambe. Drugo je pa s koliksno mocjo lahko odda od sebe to energijo. Kake so pa te? Ce je 10kw, super. Ce je 1kw malo manj uporabno...

Klikni za razširitev

Oddana moc se meri s faktorjem C se mi zdi. Kot vem gre lahko tudi proti 7 in vec kratkotrajno. 3 pa ni nic posebnega.
Torej 20kwh baterija lahko odda 60 kw od sebe, keatkotrajno tudi 140.
Ne vem pa ce vse.
Kar poglej avte.
Tesla ima 100kwh baterijo pa 1000konjev (740 kw) (plaid) .
Precej jih ima 60-80 kwh baterijo pa med 150 in 250kw motorje

Torej moc oddaje sploh ni problem? Kaj potem sestevate indukcije pa grelce... S to baterijo naenkrat lahko vec priklopis kot na omrežje, preden ven vrze.

Zadnje čase jim pa⁷ dogaja

Sodeč po tem članku bo Slovenija stremela h kakšnemu ogrevanju pozimi?

Osnovno ogrevanje z električno pečjo je dovoljeno?

Uporabnik Hanzi je napisal:

Sodeč po tem članku bo Slovenija stremela h kakšnemu ogrevanju pozimi?

Klikni za razširitev

Čuden clanek. Težko razumljiv

Uporabnik jonny77 je napisal:

Čuden clanek. Težko razumljiv

Klikni za razširitev

Aha, sem mislil da sem samo jaz bukov.
Ogrevanje na since pozimi je iluzija. Tako kot je iluzija TC in netmetering SE.
Da se ogrevano s TC pozimi rabimo atome in premog. Od sonca se ne bomo, vode je tudi lahko bolj mako pozimi.
Sinca je glih za tv gkedat in mobitel filat

Zdravo

Ima kdo dostop do tega članka:

Hvala

Uporabnik Jabe je napisal:

Vprasanje, da ne googlam, ko ste ze na tekocem nekateri, vidim...

Eno je koliko kwh je potrebno nadomestiti. Recimo 10kwh. In imas baterijo, ki ima sposobnost take hrambe. Drugo je pa s koliksno mocjo lahko odda od sebe to energijo. Kake so pa te? Ce je 10kw, super. Ce je 1kw malo manj uporabno...

Klikni za razširitev

Če misliš samo kot baterije v hranilniku, potem večinoma ni tako velik problem, je pa odvisno kateri tip akumulatorjev ima hranilnik. Lipo omogočajo zelo visoke tokove tudi na long term, 10C ni noben problem, niti 20C ali celo 25C. LipoFe4 so ponavadi tam 1C. Te se večoinoma uporabljajo v hranilnikih za SE. Kratkotrajne špice so lahko višje, ampak vprašanje ali jih elektronika hranilnika dovoli. Če pogledaš v specifikacije načeloma bi moralo pisat, ampak kolkr sem že nekje gledal, je ta moč omejena na specificiramo noč hranilnika, se pravi 10kWh hranilnik bo zmogel 10kW.

Uporabnik nUUb je napisal:

Zdravo

Ima kdo dostop do tega članka:

Obeta se ustanovitev Elektra Slovenija 1 in 2

Nedavni prenos družbe Sodo, operaterja distribucijskega omrežja, pod okrilje Elesa naj bi bil po naših neuradnih informacijah prvi korak pri preoblikovanju elektrodistribucijskega sektorja. V naslednjih korakih naj bi naloge Soda v celoti prevzel Eles, operater prenosnega omrežja, obenem pa naj...

www.dnevnik.si

Hvala

Klikni za razširitev

Obeta se ustanovitev Elektra Slovenija 1 in 2
Dnevnik.si

Obeta se ustanovitev Elektra Slovenija 1 in 2​

Nedavni prenos družbe Sodo, operaterja distribucijskega omrežja, pod okrilje Elesa naj bi bil po naših neuradnih informacijah prvi korak pri preoblikovanju elektrodistribucijskega sektorja. V naslednjih korakih naj bi naloge Soda v celoti prevzel Eles, operater prenosnega omrežja, obenem pa naj bi se začela tudi združitev petih elektrodistribucijskih podjetij v vsega dve.
Anja Hreščak
4. april 2023 00:00 4. april 2023 0:03
Predviden čas branja: 5 min
Fotografije 1/2
PREVIOUS

Kmalu naj bi se začelo združevanje petih elektrodistribucijskih podjetij v vsega dve. Foto: Bojan Velikonja

Marsikatero elektrodistribucijsko podjetje je v minulih letih zaspalo in ni več kos izzivom sodobnega časa. Foto: Luka Cjuha

Kmalu naj bi se začelo združevanje petih elektrodistribucijskih podjetij v vsega dve. Foto: Bojan Velikonja

Marsikatero elektrodistribucijsko podjetje je v minulih letih zaspalo in ni več kos izzivom sodobnega časa. Foto: Luka Cjuha

Kmalu naj bi se začelo združevanje petih elektrodistribucijskih podjetij v vsega dve. Foto: Bojan Velikonja
NEXT

Pet elektrodistribucijskih podjetij, to so Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Gorenjska in Primorska, trenutno skrbi za to, da električna energija pride do odjemalcev. Del elektrodistribucijskega sektorja je tudi družba Sodo, ki opravlja vlogo operaterja distribucijskega omrežja. V tem delu slovenske energetike se po naših neuradnih informacijah pripravljajo korenite spremembe.
Na pristojnem ministrstvu naj bi bili precej kritični do vodenja elektrodistribucijskih podjetij in operaterja distribucijskega omrežja. Omenjena podjetja naj bi v minulih letih povsem zaspala, večinoma so (pre)skromno investirala, predvsem pa se niso modernizirala in razvijala električnega omrežja, da bi bilo kos izzivom modernega časa. Danes je to omrežje zastarelo in ob naraščajočem številu samooskrbnih sončnih elektrarn neprilagojeno zahtevam državljanov. Vse več državljanov se mora za svojo sončno elektrarno obrisati pod nosom, saj električno omrežje priklopa novih razpršenih virov preprosto ne prenese. Z organizacijskimi spremembami naj bi pospešili nujno potrebno modernizacijo.

Dve državni podjetji​

Na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in v Slovenskem državnem holdingu (SDH) po naših neuradnih informacijah razmišljajo o več različnih scenarijih, kako danes razdrobljeni elektroenergetski sektor združiti, povezati in optimizirati. Nagibali naj bi se k združitvi vseh petih podjetij v dve. Tako bi Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska združili eno v državno podjetje, ki bi skrbelo za elektrodistribucijo v zahodnem delu države, nekakšen Elektro Slovenija 1 torej. Sedež podjetja bi bil v Ljubljani, domnevno v prostorih Elektra Ljubljana. Združena Elektro Maribor in Elektro Celje pa bi prevzela oskrbo vzhodnega dela države. Sedež podjetja, recimo mu Elektro Slovenija 2, bi bil v Mariboru.
Obe podjetji bi bili pod okriljem vlade (tako kot je denimo družba Borzen), na SDH pa bi prenesli njihova hčerinska tržna in proizvodna podjetja, ki bi jih v skladu z evropskimi zahtevami družbe že morale odprodati. Elektro Maribor je sicer lani večinski delež Energije Plus prodal Holdingu Slovenske elektrarne, v Elektru Ljubljana so hčerinsko družbo Elektro energija pred časom prodali družbi GEN-I, v Elektru Primorska pa Petrolu družbo E3. Preostali podjetji svojih hčerinskih družb nista prodali.
Ključna ovira pri opisanem preoblikovanju elektrodistibucijskega sektorja so manjšinski lastniki vseh naštetih podjetij; država obvladuje le slabih 80 odstotkov njihovih delnic. To težavo že rešujeta SDH in finančno ministrstvo.

Kadrovski prepih​

V kontekstu načrtovane reorganizacije je treba razumeti tudi nameravane kadrovske spremembe na čelu obeh največjih podjetij, mariborskega in ljubljanskega. Slednje naj bi v prihodnjih dneh vendarle dobilo direktorja s polnim mandatom. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi to kmalu postal sedanji prokurist družbeUrban Likozar, ki ga sicer povezujejo z enih izmed ustanovnih članov Gibanja Svoboda ter nekdanjim predsednikom uprave Elektra LjubljanaAndrejem Ribičem. Imenovan naj bi bil že pred časom, a se je med odločevalci pojavila dilema, ali izpolnjuje pogoje za imenovanje na mesto predsednika uprave. Likozar je bil prej direktor enote Kočevje. V minulih tednih so se tako v Elektru Ljubljana oborožili z odvetniškimi mnenji, ki potrjujejo, da njegove reference ustrezajo merilom za to funkcijo. Do imenovanja Likozarja družbo vodi namestnik predsednika nadzornega sveta Vekoslav Korošec.
Družbo Elektro Maribor ta čas vodi Jože Hebar, ki se lahko pohvali z razmeroma dobrimi poslovnimi rezultati, saj je izmed petih elektrodistribucijskih podjetij lani edino Elektro Maribor posloval z dobičkom. Nadzornikov, kot kaže, to ne zanima. Minuli teden so Hebarju predlagali sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata. Če ga ne bo podpisal, naj bi ga razrešili krivdno. Da mora na vsak način oditi, naj bi se po naših informacijah odločil predvsem prvi nadzornik Elektra Maribor, sicer pa ljubljanski podžupan iz vrst Gibanja Svoboda Samo Logar.

Pa Sodo?​

Operater distribucijskega omrežja Sodo bo medtem po naših neuradnih informacijah v naslednjih dveh letih povsem ukinjen, njegove naloge bo prevzel Eles. Zakon o oskrbi z električno energijo že omogoča obstoj enotnega operaterja »kombiniranega« omrežja.
Že vse od nastanka družbe Sodo se namreč pojavljajo politični in strokovni pomisleki, da je ta družba pravzaprav nepotreben organ, saj vse konkretne naloge, ki zadevajo distribucijsko omrežje, dejansko opravljajo našteta distribucijska podjetja. Toda Sodo vendarle potrebujemo zaradi (evropskih) zakonskih zahtev, ki nalagajo strogo ločitev distribucijske od tržne in proizvodne dejavnosti. Težava je v tem, ker so nekatera elektrodistribucijska podjetja lastniki družb za prodajo ali proizvodnjo električne energije. Če bi elektrodistribucijske družbe te hčerinske družbe odprodale, bi izpolnile evropske zahteve in same prevzele formalni status operaterja omrežja. Obstoj Soda bi s tem izgubil smisel. To je po naših informacijah tudi končni cilj začetih organizacijskih sprememb.

***​

Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska bi se združili v eno državno podjetje, ki bi skrbelo za elektrodistribucijo v zahodnem delu države. Elektro Maribor in Elektro Celje pa bi združena prevzela oskrbo vzhodnega dela države.

***​

Ključna ovira pri preoblikovanju elektrodistibucijskega sektorja so manjšinski lastniki elektrodistributerjev; država obvladuje le slabih 80 odstotkov njihovih delnic. To težavo rešujeta SDH in finančno ministrstvo.

Uporabnik damirj je napisal:

Če misliš samo kot baterije v hranilniku, potem večinoma ni tako velik problem, je pa odvisno kateri tip akumulatorjev ima hranilnik. Lipo omogočajo zelo visoke tokove tudi na long term, 10C ni noben problem, niti 20C ali celo 25C. LipoFe4 so ponavadi tam 1C. Te se večoinoma uporabljajo v hranilnikih za SE. Kratkotrajne špice so lahko višje, ampak vprašanje ali jih elektronika hranilnika dovoli. Če pogledaš v specifikacije načeloma bi moralo pisat, ampak kolkr sem že nekje gledal, je ta moč omejena na specificiramo noč hranilnika, se pravi 10kWh hranilnik bo zmogel 10kW.

Klikni za razširitev

LipoFe4 so predvsem zelo velike celice, ker so zaradi tehnologije lahko. Tako da imaš 3.2V celico ki ima kapacitete par 100Ah. Ko tako združiš packe so ponavadi vezani samo zaporedno za višje napetosti in imaš dejansko zelo malo celic in posledično tokovno niso tako sposobne kot večje število manjših celic ki so še v vzporedni vezavi (lipo). Vseeno pa zmore že ena sosodbna LipoFe4 celica preko 1C praznjenja. Je pa ponavadi omejitev itak inverter in pa tehnična nastavitev regulatorjev ki so malce bolj konzervativni kot tisti v avtih. V avtu dejansko polne mooči ne rabiš niti 1% časa voznje, večino časa si pod 10% max. toka, torej sumarno so zahteve malo drugače koot v hiši kjer je večina časa dokaj stalen tok, + občasne res kratkotrajne špice.

Sicer če govoriimo o številkah so ponavadi tele hišne baterije na 1C konstantno in do 2C špice (špice manjše od 15 sec), torej 10kwH baterija bo dajala 10kW, tudi 20kw začasno (vklop komporesorja toplotnih črpalk ipd.). Je pa vprašanje smiislenosti take uporabe oz. take kapcitete pri taki porabi. Po drugi strani je pa povprečna poraba ref. porabnika v RS za prejšnji mesec malo nad 10kwh na dan, torej bi mu morala taka baterija (10kwh) omogočat neodvisnost 24h oz. če gremo v kombinacijo s SE bi se stvar vsaj v teoriji morala pokrit.

Pozimi ti ekektrarna v celen tednu ne bo proizvedla 10kw.
Poleti pa v enem dnevu 100

Uporabnik novaa je napisal:

Pač v taki situaciji vzameš razliko iz omrežja

Klikni za razširitev

Če si of grid mal težko

To je moč (omrežnina), ne energija.