e-obresti - ze ima kdo?
- Ustvarjalec teme PIC
- Začetni datum
ce prav razumem njihove formularje in ostalo: DKB racun lahko danes odpres tudi kot rezident slovnije z bivaliscem v sloveniji.
sam sem bil nekaj let rezident nemcije - sem si pa bancne racune brez tezav "prinesel" s sabo domov. nasploh velja pa: za nerezidente banke vcasih komplicirajo, ker jih ne morejo preveriti. v nemciji obstaja posebna organizacija in baza podatkov, ki se ji rece "Schufa". Vsak neplacan kredit ipd. pristane v "Schufa-i". preverjajo jo vse banke pa naj si gre za odpiranje racunov, izdajanje kreditnih kartic, kreditov itd. Po eni strani gre za zasctio bank, po drugi pa tudi za zasctio strank (nemogoce je pri eni banki ostati nekaj dolzen, pa pri drugi dobiti...hm..nov kredit recimo). kot nerezidenta te banke ne morejo preveriti, kar je razlog, da so pri odpiranju racunov bolj pazljivi..
ampak se enkrat - mislim, da jih DKB odpira tudi nerezintom. vem da je prijatelj dobro leto nazaj odpiral racun, pa ga je v formularju vrglo ven takoj po izbiri drzave slovenija. danes nic vec.. pa tudi naslednji odstavek je na formularju:
ciziram: "Wenn Sie keine Möglichkeit haben, die Identitätsbestätigung über die Deutsche Post AG durchzuführen, bitten wir Sie, uns eine Kopie
- Ihres gültigen Personalausweises
oder
- Ihres gültigen Reisepasses zu übersenden."
prevod: "ce nimate moznosti opraviti postopka identifikacije preko nemske poste, vas prosimo da nam prilozite kopijo osebne izkaznice ali potnega lista".
Torej problemov ne bi smelo biti...
Citat:
Uporabnik mcn pravi:
2. pri nas so vloge trenutno zajamcene iz strani države do neomejenega zneska)), prej so bile do 20k €, kako pa je to pri njih ?
ti ukrepi (neomejeno jamstvo dzrave) si bili kar usklajeni na ravni drzav EUR podrocja. v nasprotnem bi denar iz ene drzave odtekal v drugo - kar ni v interesu nobene drzave. kolkor vem, velja od oktobra 2008 neomejeno jamstvo drzave za fizicne osebe tudi v nemciji (ce te zanima 100%...lahko povprasas pa se sam kje). ze od prej pa v nemciji obstajata dve zasciti:
a) osnovno jamstvo drzave, ki je bilo kot pri nas 90% sredstev oz maksimalno 20.000 EUR
b) "einlageversicherung": posebno privatno zavarovanje, v katerem so skoraj vse nemske banke. banke, ki niso v tem fondu, veljajo za sila neresne (najveckrat gre za manjse podruznice tujih bank). Grob pregled zavarovanj nemskih bank je npr. na tej strani:
http://www.direktbankvergleich.de/direktbanken_service_einlagensicherung_einlagensicherung.html
bolj natancni podatki bi bili pa:
> Postbank: 1,21 milijarde EUR po stranki
> VolksWagen Bank: 1,125 milijarde EUR po stranki (09.07.2008)
> DKB: neomejeno
> ..itd
> ali pa "google.com > Einlagensicherung + ime poljubne banke" ..pa bos nasel vse kar potrebujes.
Podatki se sicer vsake toliko spreminjajo, ampak vseeno - gre za zneske, ki bi navadnim smrtnikom nekako naj zadostovali. ;-)
ceprav zneski izgledajo ogromni, pa za njihova velika podjetja 1 milijarda EUR verjetno niti ni tako veliko (ce se ne motim, enaka zascita racunov preko Einlagensicherung namrec velja tudi za pravne osebe) ....
Pa se primer s "prakse": Ko je pred kratkim propadel ameriski Lehman Brothers, je za nemski hcerinski del varcevalcem vloge izplacal prav omenjeni "Einlagensicherungsfond". Sem se pa ze veckrat vprasal: Sistem sicer lahko deluje ko propade kak njihov manjsi clan. Kaj bi bilo pa v primeru, ce propade velikan tipa Postbank ali Deutsche Bank? Bi "Einlagensicherungsfond" v tem primeru se deloval... ? S tem retoricnim vprasanjem pa tole debato tudi zakljucujem. Upam, da sem komu pomagal naprej pri odlocitvah.. Banke, ki delujejo v Sloveniji, imajo dejansko nasploh slabe pogoje (zaracunajo vsako stvar, dobicek imajo ogromen, zascite kot komitent v primeru stecaja katere od njih pa nimas skoraj nobene - oz le toliko, kot ti v dolocenem trenutku jamci drzava..)
Nazadnje urejeno:
Pa se ena cvetka... tole gledam
Koda:
Hotline Inland
01803 - 120 300
(9 Ct./Min. aus dem Festnetz der dt. T-Com, ggf. abweichende Mobilfunktarife)
Hotline Ausland
+ 49 30 - 330 234 44Namrec, iz T2 jih klicem vec kot pol ceneje kot imajo oni za Inland. 4 cente/min.
Ma ne .. ne delam za nobeno banko. Le banke v sloveniji mi s svojimi cvetkami vsake toliko dvignejo temepraturo do te mere, da odidem na kak forum in recem bobu bob.
Pred nekaj dnevi sem tako izvedel, da moram pri nas placati tudi za zapiranje racuna (halo...). No ja, sem si mislil. Glede na to, da vam placam za meseceno vodenje racuna, za vsako nakazilo...itd...bi bilo res cudno, ce bi bilo zapiranje racuna zastonj. Glavno da si uprave in nadzorniki delijo nagrade za "uspesno" poslovanje.
Ali druga cvetka - dober mesec nazaj mi Volksbank poslje sporocilo:
Dober mesec po tem sporocilo:
En mesec pravijo da garantirajo obrestno mero do 1.4., potem jo zmanjsao 1.3.? Sicer res, da v pogojih pise da obresti lahko spremenijo kadarkoli. Ampak vseeno - jih v Sloveniji nic ne zavezuje k temu, da bi se drzali svojih obljub, pa ceprav danih preko e-maila? Kaksen je pravni vidik takega pocetja? Pa tudi ce pravno ni v tem nic spornega: Je banka lahko se bolj neresna in nekredibilna..?
Zakaj veljajo za pravne osebe drugacne obrestne mere kot za fizicne osebe? Je 1 EUR, ki ga pri banki nalozi pravna oseba, kakorkoli manj vreden kot 1 EUR fizicne osebe? Zakaj v Sloveniji pravnim osebam banke zaracunavajo storitve priblizno 1x drazje kot fizicnim osebam...?
Tretja cvetka: Ko vse banke takorekoec hkrati uvedejo provizijo za dvig gotovne na nematicni banki: Ce to ni kartelno dogovarjanje in izkoriscanje monopolnega polozaja, kaj je potem drugega? Kaj pocne varstvo konkurence?
Ce potegnem crto: Dejstvo je, ce bi katerokoli slovensko banko postavili v okolje, kjer dejansko velja in deluje konkurenca v bancnem sektorju, bi s pogoji, kot jih imajo, v roku nekaj mesecev ostali brez vseh strank.
Ah...skoda besed... Ce se vrnem k nemskim bankam - dejansko jih imam vec. DKB opisujem zato, ker mi je dejansko naljljubsa od vseh (ce bi moral obdrzati eno od njih, bi to bil DKB). Drugace imam se Postbank in VolksWagen Bank (pri slednji sem recimo odprl Tagesgeldkonto ko sem bil ze cisti rezident Slovenije - ceprav tega niti niso izrecno ponujali, sem jim namesto identifijkacije preko PostIdenta prilozil kopijo potnega lista, pa so mi racun odprli brez nadalnjega). Dobra stvar pri Postbank - preko nje imam dostop do vseh nemskih borz: Vrednostne papirje in sklade, ki tam kotirajo, kupim ali prodam z nekaj kliki (v portfelju so v nekaj minutah po oddaji narocila) - za Slovenske banke znanstvena fantastika. Podobne moznosti online depoja imajo tudi druge banke, ampak jih dejansko ne poznam v podrobnosti tako da jih ne bom komentiral.
Bi pa opozoril na eno stvar:
POMEMNBO: Nemske banke te naceloma smatrajo za davcnega razidenta Nemcije, pa ceprav pri odpiranju racuna navedes le naslov v tujini. To pomeni, da ti ob pripisu obresti samodejno odvedejo tudi 25% davka ("Abgeltungsteuer").
RESITEV: Po odprtju racuna jim je potrebno poslati kratek dopis, da si davcni rezident druge drzave in da naj tvoj racun vodijo kot "gebietsfremden konto". Potem ti to spremenijo in naceloma vrnejo placan nemski davek (teoreticno lahko zahtevajo davcno stevilko ali potrdilo davcnega urada drzave kjer si davcni rezident - ampak pri meni je do zdaj vedno zadoscal le kratek dopis...).
Kot naslednji primer vzorne banke lahko navedem se ComDirekt (http://www.comdirect.de/). Imajo podobne pogoje kot DKB (dvigovanje gotovine brez provizije po vsem svetu), z nekaj razlikami:
> obresti so nekoliko manjse (3,25% - spremenili so jih v zadnjih mesecij)
> za odpiranje racuna dobis 75 EUR nagrade (gotovine na racun)
> mesecno ti placajo 1 EUR (zato da imas racun pri njih in jim zaupas svoj denar. slovenske banke..vzemite si vzgled..)
> edini pogoj je, da si rezident nemcije in dobiva placo na njihov racun (meni so nekoc komplicirali celo kot rezidentu nemcije - kar je tudi razlgog, da jih pac danes nimam in jih prej nisem omenjal...)
In ja, ce bi moral nasteti slabosti DKBja, bi se spomnil predvsem ene:
1) dejansko je pri njih varcevalni racun in Visa racun eno in isto. Ze veckrat sem razmisljal - ce mi kdo ukrade in zlorabi podatke Visa kartice, ima dejansko neposreden dostop do mojih sredstev na tem racunu. Resitvi bi bili npr. dve: 1: Omenjeni racun bi lahko uporabljal zgolj kot varcevalni racun, visa kartice pa ne bi nikoli uporabil (niti za dvig gotovine niti za placilo - s tem je dejansko nihce ne bi mogel zlorabiti). Ali 2: koristil bi Visa kartico, na racunu pa ne bi dejansko nikoli imel vecjega zneska...
Sicer so mi pa v Nemciji rekli naslednje: Ce pride do zlorabe BA/EC kartice, je stranka tista, ki mora banki dokazovati...da dviga/placila dejansko ni opravila ona (da ob tem casu ni bila na tem mestu ipd). Pri Visa kartici bi naj bilo obratno: Ce se pojavi sporna transakcija, ki jo kot strank osporavas, jer banka tista...ki bi naj tebi dokazovalo nasprotno. Koliko to res drzi ali ne, dejansko ne vem. Ko sem jih na Slovenski banki povprasal ce je temu tako, so me cudno gledali (mogoce res niso vedeli, ali so se pa delali neumne...). Lahko pa tudi tu navedem konkreten primer zlorabe prav pri DKBju - prijatelj je bil v juzni afriki in seveda nekajkrat veselo uporabil tudi njihovo Visa kartico. Preden so mu poslali izpisek, ga je banka poklicala domov in vprasala za ENO od transakcij (dejansko ni bila njegova), ce je res njegova. Ocitno so mu kartico nekje skenirali in zlorabili za vecji znesek - na izpisku je pozneje bilo vse kot treba, tako da ni nikoli izvedel kaj konkretno je slo narobe. Tako se dela...
Kakorkoli - jaz sem z njimi bil do zdaj vedno zadovoljen. Edino zadnje case me malo skrbi, da bi tudi oni spustili obresti (dejansko so jih zmanjsale vse nemske banke za 0,5% do 1%). Pa tudi ce - vse je bilo brezplacno in njihov Visa kartica bo za dvige gotovine se vedno super.
No evo. Zdaj pa res konec mojih debat. Imam se drugo delo.
PS: Za konec pa se nekaj: Na slovenskih bancnih okencih jim cim pogosteje postavljajte vprasanja tipa:
> Zakaj je vodenje racunov pri nemskih bankah zastonj, pri nasih pa ne?
> Zakaj so transakcije z nemskih bank zastonj znotraj celotnega EUR podrocja, v sloveniji se placa pa vse?
> zakaj so obresti nasih bank slabse kot pri nemskih (bodisi pri jemanju kreditov, bodisi za vezave - vedno smo na slabsem)
> ...
Vec ljudi ko bo postavljalo ta in podobna vprasanja, bolj verjetno je, da bodo scasoma tudi nase banke spremenile pogoje in postale uporabnikom bolj prijazne..
Ali druga cvetka - dober mesec nazaj mi Volksbank poslje sporocilo:
Dober mesec po tem sporocilo:
En mesec pravijo da garantirajo obrestno mero do 1.4., potem jo zmanjsao 1.3.? Sicer res, da v pogojih pise da obresti lahko spremenijo kadarkoli. Ampak vseeno - jih v Sloveniji nic ne zavezuje k temu, da bi se drzali svojih obljub, pa ceprav danih preko e-maila? Kaksen je pravni vidik takega pocetja? Pa tudi ce pravno ni v tem nic spornega: Je banka lahko se bolj neresna in nekredibilna..?
Zakaj veljajo za pravne osebe drugacne obrestne mere kot za fizicne osebe? Je 1 EUR, ki ga pri banki nalozi pravna oseba, kakorkoli manj vreden kot 1 EUR fizicne osebe? Zakaj v Sloveniji pravnim osebam banke zaracunavajo storitve priblizno 1x drazje kot fizicnim osebam...?
Tretja cvetka: Ko vse banke takorekoec hkrati uvedejo provizijo za dvig gotovne na nematicni banki: Ce to ni kartelno dogovarjanje in izkoriscanje monopolnega polozaja, kaj je potem drugega? Kaj pocne varstvo konkurence?
Ce potegnem crto: Dejstvo je, ce bi katerokoli slovensko banko postavili v okolje, kjer dejansko velja in deluje konkurenca v bancnem sektorju, bi s pogoji, kot jih imajo, v roku nekaj mesecev ostali brez vseh strank.
Ah...skoda besed... Ce se vrnem k nemskim bankam - dejansko jih imam vec. DKB opisujem zato, ker mi je dejansko naljljubsa od vseh (ce bi moral obdrzati eno od njih, bi to bil DKB). Drugace imam se Postbank in VolksWagen Bank (pri slednji sem recimo odprl Tagesgeldkonto ko sem bil ze cisti rezident Slovenije - ceprav tega niti niso izrecno ponujali, sem jim namesto identifijkacije preko PostIdenta prilozil kopijo potnega lista, pa so mi racun odprli brez nadalnjega). Dobra stvar pri Postbank - preko nje imam dostop do vseh nemskih borz: Vrednostne papirje in sklade, ki tam kotirajo, kupim ali prodam z nekaj kliki (v portfelju so v nekaj minutah po oddaji narocila) - za Slovenske banke znanstvena fantastika. Podobne moznosti online depoja imajo tudi druge banke, ampak jih dejansko ne poznam v podrobnosti tako da jih ne bom komentiral.
Bi pa opozoril na eno stvar:
POMEMNBO: Nemske banke te naceloma smatrajo za davcnega razidenta Nemcije, pa ceprav pri odpiranju racuna navedes le naslov v tujini. To pomeni, da ti ob pripisu obresti samodejno odvedejo tudi 25% davka ("Abgeltungsteuer").
RESITEV: Po odprtju racuna jim je potrebno poslati kratek dopis, da si davcni rezident druge drzave in da naj tvoj racun vodijo kot "gebietsfremden konto". Potem ti to spremenijo in naceloma vrnejo placan nemski davek (teoreticno lahko zahtevajo davcno stevilko ali potrdilo davcnega urada drzave kjer si davcni rezident - ampak pri meni je do zdaj vedno zadoscal le kratek dopis...).
Kot naslednji primer vzorne banke lahko navedem se ComDirekt (http://www.comdirect.de/). Imajo podobne pogoje kot DKB (dvigovanje gotovine brez provizije po vsem svetu), z nekaj razlikami:
> obresti so nekoliko manjse (3,25% - spremenili so jih v zadnjih mesecij)
> za odpiranje racuna dobis 75 EUR nagrade (gotovine na racun)
> mesecno ti placajo 1 EUR (zato da imas racun pri njih in jim zaupas svoj denar. slovenske banke..vzemite si vzgled..)
> edini pogoj je, da si rezident nemcije in dobiva placo na njihov racun (meni so nekoc komplicirali celo kot rezidentu nemcije - kar je tudi razlgog, da jih pac danes nimam in jih prej nisem omenjal...)
In ja, ce bi moral nasteti slabosti DKBja, bi se spomnil predvsem ene:
1) dejansko je pri njih varcevalni racun in Visa racun eno in isto. Ze veckrat sem razmisljal - ce mi kdo ukrade in zlorabi podatke Visa kartice, ima dejansko neposreden dostop do mojih sredstev na tem racunu. Resitvi bi bili npr. dve: 1: Omenjeni racun bi lahko uporabljal zgolj kot varcevalni racun, visa kartice pa ne bi nikoli uporabil (niti za dvig gotovine niti za placilo - s tem je dejansko nihce ne bi mogel zlorabiti). Ali 2: koristil bi Visa kartico, na racunu pa ne bi dejansko nikoli imel vecjega zneska...
Sicer so mi pa v Nemciji rekli naslednje: Ce pride do zlorabe BA/EC kartice, je stranka tista, ki mora banki dokazovati...da dviga/placila dejansko ni opravila ona (da ob tem casu ni bila na tem mestu ipd). Pri Visa kartici bi naj bilo obratno: Ce se pojavi sporna transakcija, ki jo kot strank osporavas, jer banka tista...ki bi naj tebi dokazovalo nasprotno. Koliko to res drzi ali ne, dejansko ne vem. Ko sem jih na Slovenski banki povprasal ce je temu tako, so me cudno gledali (mogoce res niso vedeli, ali so se pa delali neumne...). Lahko pa tudi tu navedem konkreten primer zlorabe prav pri DKBju - prijatelj je bil v juzni afriki in seveda nekajkrat veselo uporabil tudi njihovo Visa kartico. Preden so mu poslali izpisek, ga je banka poklicala domov in vprasala za ENO od transakcij (dejansko ni bila njegova), ce je res njegova. Ocitno so mu kartico nekje skenirali in zlorabili za vecji znesek - na izpisku je pozneje bilo vse kot treba, tako da ni nikoli izvedel kaj konkretno je slo narobe. Tako se dela...
Kakorkoli - jaz sem z njimi bil do zdaj vedno zadovoljen. Edino zadnje case me malo skrbi, da bi tudi oni spustili obresti (dejansko so jih zmanjsale vse nemske banke za 0,5% do 1%). Pa tudi ce - vse je bilo brezplacno in njihov Visa kartica bo za dvige gotovine se vedno super.
No evo. Zdaj pa res konec mojih debat. Imam se drugo delo.
PS: Za konec pa se nekaj: Na slovenskih bancnih okencih jim cim pogosteje postavljajte vprasanja tipa:
> Zakaj je vodenje racunov pri nemskih bankah zastonj, pri nasih pa ne?
> Zakaj so transakcije z nemskih bank zastonj znotraj celotnega EUR podrocja, v sloveniji se placa pa vse?
> zakaj so obresti nasih bank slabse kot pri nemskih (bodisi pri jemanju kreditov, bodisi za vezave - vedno smo na slabsem)
> ...
Vec ljudi ko bo postavljalo ta in podobna vprasanja, bolj verjetno je, da bodo scasoma tudi nase banke spremenile pogoje in postale uporabnikom bolj prijazne..
Nazadnje urejeno:
Glede DKB... pogodbo jim moram poslati po posti in zraven priloziti kopijo osebnega dokumenta (ker v kratkem pac ne bom imel pri roki nobene nemske postne poslovalnice
), hocejo pa se placilni list. Mislis, da zadosca potrdilo delodajalca v anglescini, da je ta pa ta zaposlen pri nas in da je v mesecu februarju prejel toliko denarja? (Na placilnem listu je prevec informacij, pa se v slovenscini je...) Tisti dopis na temo "gebietsfremden konto" pa je najbrz koristno priloziti kar zraven, da gre vse v eni rundi.
A potem v roku 2-3 tednov prejmes obe kartici (Maestro in Viso)? Kako je pa z identificiranjem v e-banko, je v uporabi kaksen certifikat? Dejansko pa lahko racun potem uporabljas za svoje "redno poslovanje" (od prejemanja place do placevanja racunov in uporabe bankomatov naprej)?
(popravek... sem klical njihov service center in pravijo, da kopija osebne ne zadosca, da pa lahko opravim verifikacijo identitete na najblizji nemski ambasadi...)
Si preprican, da nimajo kje kaksnega drobnega tiska, da je zapiranje racuna placljivo oz. da se nekega lepega dne potem ne spomnijo, da bi priceli z obracunavanjem "mesecne narocnine"?
Aja, glede obracuna "storitve" zapiranja racuna... pred casom je ena banka pri nas spremenila enega izmed elementov pogodbe (namrec cenik). Ker mi zadeva ni vec ustrezala (bil je zovizo en backup racun...), sem v predpisanem roku < 15 dni se oglasil v banki in izrazil namen prekinitve pogodbe oz. zapiranja racuna. Seveda mi je clerk hotel obracunati zapiranje, pa sem rekel, da ga ne zapiram na lastno zeljo, ampak samo kot pogodbeno opcijo, ker se ne strinjam z novo "pogodbo". Pri tem je tudi ostalo.
A potem v roku 2-3 tednov prejmes obe kartici (Maestro in Viso)? Kako je pa z identificiranjem v e-banko, je v uporabi kaksen certifikat? Dejansko pa lahko racun potem uporabljas za svoje "redno poslovanje" (od prejemanja place do placevanja racunov in uporabe bankomatov naprej)?
(popravek... sem klical njihov service center in pravijo, da kopija osebne ne zadosca, da pa lahko opravim verifikacijo identitete na najblizji nemski ambasadi...)
Si preprican, da nimajo kje kaksnega drobnega tiska, da je zapiranje racuna placljivo oz. da se nekega lepega dne potem ne spomnijo, da bi priceli z obracunavanjem "mesecne narocnine"?
Aja, glede obracuna "storitve" zapiranja racuna... pred casom je ena banka pri nas spremenila enega izmed elementov pogodbe (namrec cenik). Ker mi zadeva ni vec ustrezala (bil je zovizo en backup racun...), sem v predpisanem roku < 15 dni se oglasil v banki in izrazil namen prekinitve pogodbe oz. zapiranja racuna. Seveda mi je clerk hotel obracunati zapiranje, pa sem rekel, da ga ne zapiram na lastno zeljo, ampak samo kot pogodbeno opcijo, ker se ne strinjam z novo "pogodbo". Pri tem je tudi ostalo.
Nazadnje urejeno:
kar se varnosti tice je takole: Postbank, VolksWagen Bank, DKB (za druge ne vem) ne uporabljajo certifikatov (dejansko sem certifikate prvic videl pri nasih bankah). Osebno se mi zdi sistem nemskih bank bolj varen, pa malo vec o njem pozneje.
Kot primer bom vzel najprej NKBM (pri njej uporabljam spletno bancnistvo - tako da jo poznam malo bolje):
Primer: Recimo da hocem pri NKBM opraviti 2 nakazili preko njihove spletne aplikacije.
Nakazilo 1: Francki 100 EUR (ga dodam)
Nakazilo 2: Jozici 50 EUR (ga dodam)
Na koncu obe potrdili obkljukam, vnesem osebni PIN in stevilko, ki jo dobim s SecureID kartice. Na klik poslji se obe izrbani nakazili, PIN in stevilka SecureID kartice prenese z mojega brskalnika na streznik NKBM, ki sve skupaj preveri in opravit transakcijo. Vse lepo in prav.
Ampak recimo, da imam na svojem racunalniku hekerski programcek, ki naredi naslednje: Prestreze moj pritisk na gumb poslji, v listo doda se "Nakazilo 3: Nepridipravu 500 EUR". Isti programcek potem banki namesto zeljenih dveh nakazil v ozadju poslje vsa tri (dve, ki sem jih hotel; in enega, ki ga opazimo sele po nakazilu). Ne vem ce ima NKBM proti temu kako posebno zascito (verjetno ne - dejansko je logicna lunkja in moznost zlorabe vgrajena ze v sam postopek...). Podobno velja za certifikate..
Nakazila pri nemskih bankah potekajo malo drugace: Za spletno bancnistvo dobis vedno PIN (s katero se prijavis v samo aplikacijo) + TAN listo (ponavadi lista 100 stevilk). Nakazilo poteka priblizno takole:
Nakazilo 1: Francki 100 EUR -> kliknes poslji -> glede na podatke v transakciji banka generira index v TAN listi in mi rece npr: Dragi uporabnik, za transakcijo na ta in ta racun vnesi TAN stevilko z indeksom 57. Cetudi se pojavi heker, ki prestreze moj PIN in vneseni TAN...si s temi podatki ne more pomagati prav veliko (tan z indeksom 57 je rezerviran samo se za transakcijo, ki sem jo prej zahteval).
Nakazilo 2: Jozici 50 EUR -> kliknes poslji -> ves postopek se ponovi (spet vneses novo TAN stevilko)
Zakaj se mi to zdi varneje: dejansko se za vsako posamicno transakcijo mora vnesti druga TAN stevilka (ki po uporabi zgubi veljavnost za vedno). Tudi ce mi vneseno stevilko kdo prestreze se preden jo sam pokurim, si z njo ne more pomagati veliko - dejansko je bila v tistem trenutku rezerivana za nakazilo naracun s podatki, ki sem ih vnesel.
Ceprav roko na srce, obstaja moznost vdora tudi pri tem nacinu: programcek bi lahko podatke poslane banki in tiste prikazane meni v brskalniku v ozadju manipuliral (na zaslonu bi recimo prikazoval nakazilo Francki, v resnici pa bi od banke dobil tan index za nakazilo nasemu Nepridipravu - preprican da gre za moje nakazilo bi potem TAN rade volje pretipkal...). Pa vseeno - tudi v tem primeru bi lahko heker oprabil zgolj eno transakcijo - v primerjavi z NBKM, kjer bi jih lahko s pinom in trenutno SecurId stevilko opravil poljubno veliko transakcij (dokler se SecureId stevilka pac ne menja - tam enkrat na minuto..).
Obstaja tudi 100% zascita proti podobnim hekerskim napadom, rece se ji mTan. Zal jo ima le Postbank za rezidente, deluje pa takole:
Nakazilo 1: Francki 50 EUR -> potrdis -> na mobitel dobis sms z besedilom "vasa mTan stevilka za nakazilo francki na racun xy, v znesku 50 EUR JE ??" -> stevilko pretipkas v spletno banko -> potrdis
Zakaj je ta nacin 100% varen? Ce bi heker prestregel podatke transakcije in jih manipuliral v ozadju, bi to padlo v oci najpozneje pri SMS sporocilu. Ce po drugi strani prestreze mTAN stevilko si z njo ne more zaceti nic - ker je bil mTAN veljaven zgolj za transakcijo s tocno nasimi podatki (ciljni racun, znesek). Dejansko gre za sistem, ki ga ni mogoce zmanipulirati (OK, seveda te lahko nekdo udari po glavi, ti vzame mobitel...itd - ampak to potem vec ni hekerski napad
Toliko o varnosti in certifikatih. Sicer se sam dokaj profesionalno ukvarjam z racunalniki - da me ne bo na koncu res kdo vrgel v bancni sektor.
Glede tega lahko le ugibam. Ponavadi ne komplicirajo - probaj in porocaj.
Lahko jim pa tudi posljes to potrdilo + izpisek svoje trenutne slovenske banke. bo mogoce bolj sigurno.
Lahko probas. Jaz sem to sicer nareil pri VolksWagen Bank, pa sem jim poznej vseeno moral izpolniti se en formular. ampak ja, kar poslji. Ce bodo hotli se kaj posebej...ti bodo ze javili. Ali bos pa ti poklical njih ob prvem pripisu obresti (in odvedenem davku
...in jih vprasal ka je zdaj to.
Jaz bi placo se naprej prejemal na slovenski racun in si zeljeni znesek po potrebi sam prenakazal na DKB. Stvar, ki ti preko DKB (oz nobene tuje banke) ne bo delala, so slovenski trajniki (v nemciji imajo svoj sistem - eno ja "Dauerauftrag" (nakazilo z vedno istim zneskom na dolocen racun, recimo p'etega vsak mesec), drugo je "Lasthschrift" - v bistvu nekoliko bolj dodelana varianta trajnika).
Ampak ja, vse drugo bos pa lahko delal: Dvigal gotovino brez provizije pri vseh bancnih avtomatih (z Visa kartico), delal nakazila v celotnem EUR podrocju brez provizije (rabis pac le IBAN st. ciljnega racuna; ampak IBAN dobis vec ali manj ze ob vseh racunih in poloznicah v Sloveniji..)
Hm... na PDFju, ki ga dobis potem ko izpolnis formular, dejansko pise drugace. Ker tega verjetno se nimajo prav dolog je mozno, da na hotlinu enostvano ne vejo. Sicer pa: Ce imas do ambasade blizu, pojdi tja. V nasprotnem bi jaz osebno "riskiral" , poslal tako kot je... (enostavno s kopijo)...in pocakal na rezultat. Konce koncev izgubis kvecjemu stroske ene postnine. Porocaj o rezultatih..
Trenutni pogoji so tukaj:
http://www.dkb.de/privat/privat/preisverzeichnis_eur.pdf
Kako jih bodo spreminjali v bodoce - tega seveda ne morem reci. Naceloma je pa v nemciji tako: Ob spremebmi pogojev imas moznost prekinitve pogodbe pod starimi pogoji (v roku stirih tednov al nekaj podobnega). Ampak glede na to, da imajo res kar hudo konkurenco med bankami (res je malo storitev, ki so zaracunane), bi bila taka poteza nepricakovana - poslidecno to pomeni negativno reklamo na forumih, manj strank...itd. Kakorkoli, govorim lahko za zadnji dve leti - z njimi vedno vec kot srecen.
Sem sel pa vseeno namerno pogledat. V ceniku stroski zapiranja dejansko niso omenjeni. Sem pa na naslednji strani nasel:
http://www.girokonto-kostenlos.net/girokonto-kuendigen.html
"Prinzipiell dürfen Banken für die Kontoauflösung keine Gebühren verlangen. Somit ist die Löschung des Girokontos kostenlos. Aber beachten Sie das Preisverzeichnis Ihrer Bank. Alle Kosten und Gebühren müssen dort aufgeführt sein."
Torej praviloma zapiranja racunov ne smejo racunati. Ce pa ze, bi moralo biti navedeno v ceniku.
Ce si v dvomu, jih pa enostavno poklici in vprasaj..
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kratek povzetek postoka pri DKB, da ne bom odgovarjal preko E-Mailov:
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
1) izpolnis fomular: http://www.dkb.de/privat/privat/dkb_cash.php, ga natisnes
2) prilozis: kopijo izpiska zadnje place/pokojnine (al nekaj podobnega)
3) v primeru da jim posto posiljas s tujine (torej ne-nemske poste), prilozis se kopijo potnega lista ali osebne (oz kot omenja Commodore, moras kopijo eventuelno overiti na veleposlanistvu - ceprav skoraj ne verjamem; naj po odprtju racuna kdo poroca...kako je s tem)
4) Po odprtju racuna je potrebno poslati kratek dopis, da si davcni rezident druge drzave in da naj tvoj racun vodijo kot "gebietsfremden Konto" (teoreticno lahko zahtevajo davcno stevilko ali potrdilo davcnega urada drzave kjer si davcni rezident - ampak pri meni je do zdaj kratek dopis ali kak njihov dodaten formular zadoscal...). Razlog: Nemske banke te naceloma smatrajo za davcnega razidenta Nemcije, pa ceprav pri odpiranju racuna navedes naslov v tujini. To pomeni, da ti ob pripisu obresti samodejno odvedejo 25% davka ("Abgeltungsteuer").. Po dopisu in po spremembi ti placan davek brez problemov vrnejo - vsaj kadar gre za mesec ali dva nazaj (ne vem kako bi bilo, ce bi jim dopis poslal sele konec leta. mozno da bi potem rekli, da moras denar zahtevati nazaj od Finanzamta, t.j. njihove davcne uprave).
Postnina je torej edini strosek, ki ga imas ob odpiranju (pa se to le v primeru, da jim zadevo posiljas s tujine - v nemciji opdade tudi to). Vodenje racuna je zastonj. Paziti moras le, da izpiske redno beres (1x mesecno) oz si jih preneses na svoj racunalnik. Ce tega ne storis, ti jih po dolocenem casu (ce se ne motim znasa rok 4 tedne, mogoce vec...kle me ne drzati za besed) posljejo domov po posti - v tem primeru ti zaracunaju 1 EUR po izpisku.
Drugih stroskov z njimi dejansko ni. Na zacetku ti po posti loceno posljejo geslo za prvi dostop do spletnega bancnistva, TAN listo (za vsako transakcijo, ki jo hoces opraviti, moras vnesti eno od TAN stevilk), dve kartici, in sicer: BA - te nisem uporabil nikoli; in DKB-Viso (brezplacen dvig gotovine velja z njo), ter seveda PIN stevilke za obe kartici. Dobis tudi dva racuna, in sicer
1) TRR (gotovina na njem ima obresti 0,5%)
2) Visa Racun (gotovina na njem ima obresti 3,8%)
Sredstav med obema racunma si lahko poljubno prenasas (seveda brezplacno - ponavadi traja prenos ~1 dan). Sicer za njihovo Viso velja:
a) V EUR podrocju:
> dvigi gotovine brez provizije - velja za dvige na bankomatih, se razume
> placila brez provizije
b) izven EUR podrocja
> dvigi gotovine brez provizije (za menjavo med valutami vzamejo ponavadi nek srednji tecaj) - velja na bankomatih
> placila: v primeru placila vzamejo provizijo 1,75% (ce bi torej z DKB-Viso placal v hrvaski trgovini, ki ni del EUR podrocja, bi ti zaracunali 1,75% provizije od zneska. ce dvignes gotovino na hrvaskem bankomatu pa provizije ni)
Hm, to je nekako vse...kar mi pade na pamet.
Sicer imajo tudi druge spletne banke (ComDirekt itd) podobne pogoje. DKB pac opisujem zato, ker jih najbolj poznam. Pa tudi pri nerezidenstvu imam obcutek, da komplicirajo najmanj.
Pa prosim porocatje o uspesnih odpiranjih ali morebitnih tezavah ob tem - za pomoc drugim. Konec koncev ste tudi sami s tega
foruma dobili kar nekaj podatkov... Sam se pa zdaj res poslavljam od te teme.
Nazadnje urejeno:
Za TRR dobis svojo IBAN stevilko - torej si lahko nanj nakazujes od kjerkoli. Za Viso obstaja dva nacina:
a) iz TRR pri DKB
b) Nakazes na poseben racun pri DKB, namen nakazila je pa st. tvoje Visa kartice + ime Je opisano tukaj:
http://www.dkb.de/privat/privat/faq/08_visa_guthabenkonto.html
Kann ich von einer Fremdbank auf meine DKB-VISA-Card überweisen?
Ja, Sie können auch eine Überweisung von einem Fremdbankkonto beauftragen. Tätigen Sie dazu eine Zahlung mit folgenden Angaben:
Kontoinhaber: DKB AG
Kontonummer: 1999333
Bankleitzahl: 12030000
Verwendungszweck 1: Ihre 16stellige DKB-VISA-Kartennummer
Verwendungszweck 2: Name des Karteninhabers
Jaz si sicer na ta nacin nakazujem vedno z druge nemske banke - ceprav verjetno ni problem spremeniti stevilke racun v IBAN, pa stevilke banke v BIC/SWIFT. Pac vprasaj....porocja..
Hm, po sloevenskih zakonih bi naj vsekakor vse napovedal v Sloveniji (svetovni dohodke). Ce del davka plcas v tujini, obstajajo posebni zakoni v izogib dvojnemu obdavcevanju (torej, davka naj ne bi placal 2x). Vsekakor pa je ce mene vprasas najmanj komplikacij ce placas vse pri nas (pa tudi sam davek na obresti je v nemciji 25%, pri nas 20%). Drugace pa DURS baje dobiva podatke od ostalih clanic EU (vsaj tako so mi rekli) - tako se verjetno ne splaca skrivati. Bolje mirno spati.
Moja Visa je brez cipa, stara je ca. 2 leti, velja pa do 2010 (3 leta)
EC/ Maestro prav tako velja tri leta. Ima cip, ampak mislim da gre za nekaj drugega kot cip na kartica slovenskih bank.
V Nemciji so pred leti uvedli EC (Electronic Cash) = cip na kartici, ki je bil namenjen placevanju manjsih zneskov. Konkretno: Sel si na bankomat, in rekel naj ti iz TRR prenese na cip 100 EUR npr. Potem si na dolocenih mestih (raznih avtomatih, trgovinah itd) placeval kar z zneskom s tega cipa. Prednost za banke je bila, da je pac manj prometa na TRR...ipd. Ampak sistem ni nikoli zares zazivel. Ce mam na MAestro kartici ta ali kasen drugacen cip...tako niti ne vem. Dejansko nisem te kartice nikoli uporabil ...
Res je.
Je pa zanimivo: Tudi Visa ki sem jo imel pri Postbank delovala tako - za placila izven EUR podrocja so mi vedno vzeli provizijo..
Ja, glede na nastete pogoje uporabe bi naj bilo tako (torej uporaba v EUR podrocju brez provizije). Sicer lahko znotraj EUR podrocja brez provizije placas tudi z njihovo Viso (torej za negotovinsko placevanje - ta del je preverjen na lastno pest ).
Maestro.
Mastercard lahko dobis, ampak je draga (in ima provizije). Glej pogoje:
http://www.dkb.de/privat/privat/preisverzeichnis_eur.pdf
PostIdent je del formularjev, ki jih bos natisnili. Posta podatke potrdi (na osnovi osebne izkaznice npr), poskenira tisto kodo na formularju, in odposlje. Hm, na konzularnem predstavnistvu ti bodo verjetno dali gor kako stampiljko, da so podatki tocni...nakar bos to sam poslal po posti.
Umm..ne. Zanimivo. Je pa ocitno diskutirana TEMA na vec koncih:
http://www.konsumo.de/news/2521-Banken-Sparkassengeldautomaten-verweigern-Visa-Karten-
Hm, vem da je pri ComDirekt veljajo tako: Znotraj Nemcije si lahko brezplacno dvigal z Maestro, izven Nemcije pa z njihovo Viso. V najslabsem primeru bi se kaj takega lahko zgodilo tudi z DKBjem in podobnimi bankami. Ceprav se ocitno zaenkrat se tozijo (v Nemciji je kar nekaj bank, ki ponuja podobne Visa - verjetno imajo interes, da tako tudi ostane...).
Tisto na zadnjem listu v PDF je "kupon" in ne formular. Gor je naslov, crtna koda in se par malenkosti, pa pise:
Achtung MaS!185
-Barcode einscannen
-PostIdent 3-Formular nutzen
Iz cesar sem sklepal, da mora referent imeti formular, ki ga da zraven. Ali pa mogoce res samo postempla, saj je tista zadnja stran pretezno prazna.
Verjetno bo do tega tudi pri nas prislo... denimo v roku 3 let.
hja. kar cudno dogajanje. kot sem zdaj bral... so zaradi direktnih bank (DKB, ComDirekt, ipd) nekatere od tradicionalne nemske banke povsem prekinile sodelovanje z viso; da bi blokirali le visa kartice dolocenih bank je bilo proti pravilom Vise. ce povsem prekinejo sodelovanje z viso (torej sami vec ne izdajajo njihovih kartic, pa tudi na bankomatih jih vec ponujajo), je pa to pac legalno:
http://www.fr-online.de/in_und_ausland/wirtschaft/aktuell/1667599_Sparkasse-bricht-mit-Visa.html
so pa zato ze nove banke, ki ponujajo podobno storitev z MasterCardom (ok..dvig gotovine je brez provizije le znotraj EUR podrocja, pa vseeno
https://www.1822direkt.com/1822central/cms/produkte.jsp
ce sem prav razumel, si banka lastnica bankomata pri Mastercardu sama doloci visino provizije (ki lahko znasa tudi do 8 EUR po dvigu), pri visi je pa fiksna (1,7 EUR) oziroma jo izpogaja Visa "institu" z vsako banko posebej. 1,7 EUR je bilo nekaterim doticnim bankam uradno premalo - zato vojna z viso. v ozdaju je bil pa verjetno strah pred konkurenco. DKB bi naj lani v nemciji presegla 1 mio uporabnikov...medtem ko imajo stare banke (Sparkasse, Volksbank, ..) osip strank.
Citat:
Uporabnik dimko pravi:
so pa zato ze nove banke, ki ponujajo podobno storitev z MasterCardom (ok..dvig gotovine je brez provizije le znotraj EUR podrocja, pa vseeno
Malo sem zadnjic pregledal ponudbo kar nekaj nemskih in avstrijskih "direktnih bank". Pri prenekaterih je bil drobni tisk, da je brezplacno zgolj v primeru, da imas na mesec vsaj 1500 (1250) EUR pritoka na racun, v nasprotnih primerih pa ti zaracunajo tam nekje okrog 4 EUR mesecne narocnine (oz. kot temu pri nas ljubkovalno recejo "nadomestilo"...).
Ni pa to pri vseh. Da nima slucajno tudi DKB kaj podobnega? Nisem sicer nikjer zasledil (vseh paragrafov se nisem sel gledat, je pa bilo pri ostalih tako, da je bila zvezdica ze pri kostenlos in spodaj opomba).
Je pa lepo videti, ko imajo se vedno 3.8 % obresti tudi po znizanju s strani ECB (danes pri nas npr. ze Diba ponovno obvesca, da ad hoc znizuje na 2.5 % obresti).
Žal je tako, da v Sloveniji mariskje ni prave konkurence. Za razliko od npr. Nemčije, ki na veliko področjih velja za najbolj kompetitivno evropsko tržišče.
Je pa še zmeraj bolje od npr. južnih sosedov, kjer imajo banke najvišjo obrestno maržo v Evropi (če je verjeti časopisom).
Sicer pa bi že lansko leto morala priti k nam nova konkurenca, pa jim zgleda ne gre vse po načrtih:
http://www.dsb.si/
Je pa še zmeraj bolje od npr. južnih sosedov, kjer imajo banke najvišjo obrestno maržo v Evropi (če je verjeti časopisom).
Sicer pa bi že lansko leto morala priti k nam nova konkurenca, pa jim zgleda ne gre vse po načrtih:
http://www.dsb.si/
Khm, zdaj pa ze kompliciras.
Ene banke imajo tako. Npr. ComDirekt.de, Postbank, itd. DKB nima takih pogojev - sicer bi to omenil. Sam pri njih nimam rednih prilivov...
Pa tudi glede ostalih bank - ne gre za standarden droben tisk. Seveda, ce pise "brezplacen** ziro racun" ali "vodenje ziro racuna 0** EUR", potem je dobro pogledati kaj se skriva pod ** (zvezdico). Ni pa tako, da bi v reklami obljubljali nekaj, v drobnem tisku pa vse postavili na glavo.
Res je. Ceprav se pocasi sprasujem, kako dolgo se. Po drugi strani pa - DKB je imela 3,8% tudi takrat, ko so imele ostale banke vec (tudi po 5% - npr. VolksWagen bank). Zdaj so sle vse ostale banke dol, DKB pa kar vztraja na enaki vrednosti. Hm, v bistvu je to edina banka, ki mi v roku dveh let odkar jih imam ni niti enkrat spremenila obrestne mere.
Sem nasel pa se eno banko:
http://www.skgbank.de/
Lasntik bi naj bil DKB - temu primernu tudi identicni pogoji z eno samo razliko: namesto Vise dobis MasterCard...
Nazadnje urejeno:
obrestna mera pri e-obresti pa kar pada in pada. kamlu bo to zgubilo pomen in bomo na običajnih obrestih kot jih imajo banke. no saj veste kaj sem mislil
*****
Obveščamo vas, da bomo v Banki Volksbank d.d., z dnem 01.04.2009 spremenili obrestno mero za E-obrestni račun za fizične osebe.
Obrestna mera za mesec april se je oblikovala glede na vrednost 3 mesečnega Euribor-ja na dan 15.03.2009 povečana za 0,5%, Tako bo obrestna mera za mesec april 2009 znašala 2,2% na letni ravni.
*******
*****
Obveščamo vas, da bomo v Banki Volksbank d.d., z dnem 01.04.2009 spremenili obrestno mero za E-obrestni račun za fizične osebe.
Obrestna mera za mesec april se je oblikovala glede na vrednost 3 mesečnega Euribor-ja na dan 15.03.2009 povečana za 0,5%, Tako bo obrestna mera za mesec april 2009 znašala 2,2% na letni ravni.
*******
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik talean pravi:
obrestna mera pri e-obresti pa kar pada in pada. kamlu bo to zgubilo pomen in bomo na običajnih obrestih kot jih imajo banke. no saj veste kaj sem mislil
*****
Obveščamo vas, da bomo v Banki Volksbank d.d., z dnem 01.04.2009 spremenili obrestno mero za E-obrestni račun za fizične osebe.
Obrestna mera za mesec april se je oblikovala glede na vrednost 3 mesečnega Euribor-ja na dan 15.03.2009 povečana za 0,5%, Tako bo obrestna mera za mesec april 2009 znašala 2,2% na letni ravni.
*******
No, ja. Obresti na varčevalnem računu SKB-ja so 3M EURIBOR - 1,7%. Nič?
