Evo, še copy/paste tistih dveh členov o zavarovanju (moram še prebrati, da niso kakšne čudne izjeme).
Moram Dibo pohvalit za izredno hiter odgovor. 2 urci in je bilo na mailu. Tako se dela.
93. člen avstrijskega Zakona o bančništvu (Bankwesengesetz)
(1) Kreditne institucije, ki sprejemajo zajamčene vloge iz drugega odstavka, ali zajamčene storitve z vrednostnimi papirji iz drugega a odstavka, morajo biti včlanjene v jamstveno institucijo v okviru svojega strokovnega združenja. Če taka kreditna institucija ni včlanjena v jamstveno institucijo, izgubi pravico do sprejemanja zajamčenih vlog iz drugega odstavka in za opravljanje zajamčenih storitev z vrednostnimi papirji iz drugega a odstavka; uporablja se drugi odstavek 7. člena.
(2) Zajamčene vloge so:
1. vloge iz prve in dvanajste točke prvega odstavka 1. člena,
2. dobroimetja, nastala zaradi zneskov, ki so preostali na računu, ali iz začasnih stanj v okviru bančnih transakcij, ki jih mora kreditna institucija v skladu z veljavnimi zakonskimi in pogodbenimi določili vrniti, ter
3. terjatve, za katere je kreditna institucija dala pisno potrdilo, razen zastavnih listin, komunalnih obveznic in zagotovljenih bančnih obveznic.
(2a) Zajamčene storitve z vrednostnimi papirji so:
1. depozitni posli (peta točka prvega odstavka 1. člena),
2. trgovanje z instrumenti iz črk b do f sedme točke prvega odstavka 1. člena na lasten ali tuj račun,
3. loro emisijski posli (enajsta točka prvega odstavka 1. člena),
4. posli, povezani s poklicnim (kolektivnim pokojninskim) načrtom (21. točka prvega odstavka 1. člena).
V jamstveno institucijo morajo biti včlanjene vse kreditne institucije strokovnega združenja, ki se poslužujejo pravice za opravljanje storitev z vrednostnimi papirji iz druge točke drugega odstavka 3. člena avstrijskega Zakona o nadzoru trgovanja z vrednostnimi papirji 2007 (v nadaljevanju: aZNTVP 2007).
(3) Vsako strokovno združenje mora vzdrževati jamstveno institucijo, ki mora sprejeti v članstvo vse v to strokovno združenje včlanjene kreditne institucije s pravico do sprejemanja zajamčenih vlog in opravljanja zajamčenih storitev z vrednostnimi paprji. Jamstvene institucije morajo sprejeti v članstvo vse kreditne institucije in podružnice kreditnih institucij iz sedmega odstavka, ki imajo pravico do sprejemanja vlog iz drugega odstavka ali opravljanja storitev z vrednostnimi papirji iz drugega a odstavka. Jamstvene institucije morajo skupaj zagotoviti, da, če
1. je nad včlanjeno institucijo začet stečaj,
2. je nad včlanjeno institucijo odrejen poslovni nadzor (83. člen),
3. je glede zajamčenih vlog včlanjene institucije uradno odrejena ustavitev plačil (drugi odstavek 70. člena, 78. člen) ali
4. so pristojni organi matične države članice kreditne institucije, ki se je prostovoljno včlanila (sedmi odstavek), dali izjavo o nerazpoložljivosti vlog, navedeno v Prilogi II črka b k Direktivi 94/19/ES,
bo na vlagateljevo zahtevo in po legitimaciji v teku treh mesecev izplačala vloge do maksimalno 20 000 evrov ali protivrednosti v tuji valuti na vlagatelja; večkratna izplačila so mogoča le tedaj, če obstajajo zajamčene vloge na legitimiranih skupnih računih ali če vlagatelji, ki so upravičeni iz naslova legitimiranega računa, dokažejo svojo pravico do izplačila. Če so na fiduciarnem računu vloge za račun drugih oseb, je treba zagotoviti izplačilo po pravilih, ki veljajo za večkratna izplačila. Primere socialne nuje ter male vloge na legitimiranih računih do višine 2 000 evrov je treba obravnavati prednostno. Če je v teku kazenski postopek v smislu tretje točke petega odstavka ali je bil v skladu s prvim odstavkom 41. člena obveščen uradni organ (6. člen avstrijskega Zakona o organizaciji varnostne uprave in delovanju varnostne policije), je treba izplačilo prekiniti do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka ali do izjave uradnega organa (6. člen avstrijskega Zakona o organizaciji varnostne uprave in delovanju varnostne policije), da ni razloga za nadaljnje zasledovanje; v primeru razčiščenja dejanskega stanja mora organ (6. člen avstrijskega Zakona o organizaciji varnostne uprave in delovanju varnostne policije) tako izjavo nemudoma nasloviti na prizadeto jamstveno institucijo. Jamstvena institucija ima regresno pravico zoper prizadeto kreditno institucijo v višini plačanih zneskov in dokazanih stroškov. Če nastopi eden od primerov iz druge do četrte točke, je kreditna institucija dolžna, da jamstveni ustanovi da na razpolago vse za njeno ukrepanje potrebne informacije, dokumentacijo in osebje ter ji omogoči potrebni dostop do računalniških sistemov. V primeru prve točke je za to zadolžen stečajni upravitelj. Prizadeta jamstvena institucija mora avstrijski Agenciji za nadzor finančnega trga (FMA) nemudoma sporočiti, če vanjo včlanjena kreditna institucija ne izpolnjuje obveznosti, ki jih ima na osnovi tega zveznega zakona.
(3a) Jamstvene institucije so prav tako skupaj dolžne zagotoviti, da se v primeru nastanka jamstvenega primera iz tretjega odstavka ali v primeru sporočila pristojnega organa v skladu s Prilogo II črka b Direktive 97/9/ES o ugotovitvi oz. odločitvi v skladu z drugim odstavkom 2. člena navedene Direktive izplačajo terjatve vlagatelja iz storitev z vrednostnimi papirji iz drugega a odstavka do maksimalno 20 000 evrov ali protivrednosti v tuji valuti na vlagatelja na njegovo zahtevo in po legitimaciji v teku treh mesecev od trenutka, ko sta bila ugotovljena višina in upravičenost terjatve. Uporabljajo se določila tretjega odstavka o skupnih računih, fiduciarnih računih, visečih kazenskih postopkih v smislu tretje točke petega odstavka ter o dolžnostih za podporo in dajanje informacij nasproti jamstveni instituciji.
(3b) Jamstvene institucije morajo vlagatelje odškodovati za terjatve iz storitev z vrednostnimi papirji iz drugega a odstavka, ki so nastale zaradi tega, ker kreditna institucija ali investicijsko podjetje iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007 ni bila (bilo) v stanju, da bi ustrezno zakonskim ali pogodbenim pravilom
1. vrnila (vrnilo) denar, ki ga dolguje vlagateljem oz. je last vlagateljev in ga ima na njihov račun naloženega v storitvah z vrednostnimi papirji ali
2. vrnila (vrnilo) vlagateljem instrumente, ki jim pripadajo, in jih na njihov račun v zvezi s storitvami z vrednostnimi papirji ima, hrani ali z njimi upravlja.
(3c) Terjatveni upravičenci iz storitev z vrednostnimi papirji lahko prijavijo svoje zahtevke pri jamstveni instituciji v teku enega leta od objave nastanka jamstvenega primera v skladu s tretjim odstavkom ali sporočila pristojnega organa v skladu s Prilogo II črka b Direktive 97/9/ES o ugotovitvi oz. odločitvi v skladu z drugim odstavkom 2. člena navedene Direktive. Jamstvena institucija pa vlagatelju ne more odreči odškodnine s tem, da se sklicuje na potek tega roka, če vlagatelj svoje terjatve ni mogel uveljaviti pravočasno.
(3d) V primeru terjatev iz dobroimetij na računih, za katere po določilih tega poglavja prideta v poštev tako odškodnina za zajamčene vloge kot tudi odškodnina za zajamčene terjatve iz poslov z vrednostnimi papirji, mora jamstvena institucija te terjatve uvrstiti v skladu s prvo in drugo točko; upnik nima pravice do dvojne odškodnine s tem, da se za eno in isto terjatev izplača odškodnina iz obeh jamstvenih sistemov.
1. Denar, ki je bil kreditni instituciji ali investicijskemu podjetju zaupan za nakup instrumentov, se uvrsti v sistem zajamčenih vlog;
2. Dobroimetja, ki so direktna posledica dobropisov donosov, odsvojitev in drugih obračunov iz poslov z vrednostnimi papirji se uvrstijo v odškodninsko shemo za vlagatelje;
3. premoženjske vrednosti, ki so del skupne naložbe v poklicnem (kolektivnem pokojninskem) načrtu, se neodvisno od vrste naložbe uvrstijo v odškodninsko shemo za vlagatelje; najvišji znesek 20 000 evrov iz tretjega a odstavka se pri poslih, povezanih s poklicnim (kolektivnim pokojninskim) načrtom, nanašajo vedno na vplačani kapital posameznega (zaposlenega ali samostojno dejavnega) zavarovanca v pokojninskem načrtu.
(4) Za terjatve upnikov, ki niso fizične osebe, je obveznost plačila jamstvene institucije neglede na najvišje zneske iz tretjega in tretjega a odstavka omejena z 90 odstotki zajamčene vloge in 90 odstotki terjatve iz poslov z vrednostnimi papirji. Vloga na računu, s katerim lahko razpolagata dve osebi ali več kot družbeniki odprte trgovske družbe, komanditne družbe, pridobitne družbe, civilnopravne družbe ali ena teh oblik družbe po pravu države članice ali tretje države, se pri izračunu zgornje meje iz tretjega ostavka in pri uporabi meje 90 odstotkov združijo in štejejo kot vloga enega vlagatelja; enako velja za dobroimetja in druge terjatve iz poslov z vrednostnimi papirji. Jamstvena institucija je upravičena, da odškodninske terjatve pobota s terjatvami kreditne institucije. Za vse primere izplačila zajamčenih vlog ali terjatev iz poslov z vrednostnimi papirji velja drugi odstavek 10. člena avstrijskega Pravilnika o kreditnih poslih (Kreditordnung).
(5) Naslednje vloge in terjatve iz poslov z vrednostnimi papirji so izključene iz jamstva prek jamstvene institucije:
1. vloge drugih kreditnih ali finančnih institucij ali investicijskih podjetij v svojem imenu in za svoj račun,
1a. terjatve iz poslov z vrednostnimi papirji drugih kreditnih ali finančnih institucij ali investicijskih podjetij,
2. sestavni deli lastnih sredstev v skladu s 23. členom neglede na možnost, da se vštejejo,
3. vloge in terjatve, povezane s transakcijami, na podlagi katerih so bile osebe v kazenskem postopku zaradi pranja denarja pravnomočno obsojene (165. člen in drugi odstavek 278a. člena avstrijskega Kazenskega zakonika),
4. vloge in terjatve držav in centralnih uprav ter vloge in terjatve regionalnih in lokalnih javnopravnih skupnosti,
5. vloge in terjatve organizmov za skupno vlaganje v vrednostne papirje (Direktiva 85/611/EGS), investicijskih družb in investicijskih skladov ter vloge in terjatve podjetij z dejavnostjo pogodbenega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja ter pokojninskih in rentnih skladov,
6. vloge in terjatve
a) poslovodij in članov po zakonu ali statutarno pristojnih nadzornih organov kreditne institucije ali investicijskega podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007 ter pri kreditnih zadrugah,
b) družbenikov kreditnih institucij ali investicijskih podjetij v pravni obliki osebne družbe po trgovskem pravu, ki osebno jamčijo,
c) vlagateljev in terjatvenih upravičencev, ki imajo v lasti vsaj 5 odstotkov kapitala kreditne institucije ali investicijskega podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007,
d) vlagateljev in terjatvenih upravičencev, ki so pooblaščeni, da izvajajo z zakonom predpisano preverjanje obračunavanja kreditne institucije ali investicijskega podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007 in
e) vlagateljev in terjatvenih upravičencev, ki opravljajo eno od funkcij, navedenih v črkah a do d, v povezanih podjetjih (244. člen avstrijskega Trgovskega zakonika) kreditne institucije ali investicijskega podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007,
7. vloge in terjatve bližnjih svojcev (72. člen avstrijskega Kazenskega zakonika) in tretjih, ki delajo za račun vlagateljev ali terjatvenih upravičencev iz šeste točke,
8. vloge in terjatve drugih družb, ki so povezana podjetja (244. člen avstrijskega Trgovskega zakonika) prizadete kreditne institucije ali investicijskega podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007,
9. vloge in terjatve, za katere je vlagatelj ali terjatveni upravičenec od kreditne institucije ali investicijskega podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007 na individualni osnovi prejemal obresti ali druge finančne koristi, ki so privedle do poslabšanja finančnega stanja kreditne institucije ali investicijskega podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007,
10. obveznice kreditne institucije ali investicijskega podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007 in obveznosti iz lastnih akceptov in sola menic,
11. vloge in terjatve, ki niso v evrih, šilingih, državni valuti države članice ali ECU-jih, pri čemer ta omejitev ne velja za finančne instrumente iz šeste točke 1. člena aZNTVP 2007, ter
12. vloge in terjatve podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za velike kapitalske družbe v smislu tretjega odstavka 221. člena avstrijskega Trgovskega zakonika.
(6) Po prvem do petem odstavku so zajamčene tudi tiste vloge, ki jih kreditna institucija v skladu z 10. členom sprejme v državi članici ali v podružnici v tretji državi. Enako velja tudi za terjatve iz zajamčenih storitev z vrednostnimi papriji, ki se v skladu z 10. členom opravijo v državi članici ali v podružnici v tretji državi. Če jamstvena institucija ali odškodninska shema za vlagatelje v državi članici zagotavlja višje ali obsežnejše jamstvo za vloge ali terjatve kot določila iz prvega do petega odstavka, veljajo za odškodnino, ki jo je dolžna plačati avstrijska jamstvena institucija, izključno določila tega zveznega zakona.
(7) Kreditne institucije iz prvega odstavka 9. člena, ki v Avstriji prek podružnice sprejemajo zajamčene vloge ali opravljajo zajamčene storitve z vrednostnimi papirji iz drugega a odstavka, so, če so v svoji domači državi včlanjene v sistem zajamčenih vlog v smislu Direktive 94/19/EG ali v odškodninsko shemo za vlagatelje v smislu Direktive 97/9/ES, upravičene, da se poleg članstva v sistemu zajamčenih vlog ali odškodninski shemi za vlagatelje svoje matične države članice dodatno včlanijo tudi v jamstveno institucijo tistega strokovnega združenja, h katerem bi po svojem tipu sodile, če bi bile avstrijske kreditne institucije; če jih ni mogoče uvrstiti v nobeno strokovno združenje, se lahko včlanijo v tisto strokovno združenje, katerega člani so zadevni kreditni instituciji po tipu najbolj podobni. To dodatno članstvo velja samo za vloge in storitve z vrednostnimi papirji, ki so bile sprejete oz. opravljene v Avstriji, in samo vtoliko, vkolikor odstavki 1 do 5 zagotavljajo višje ali obsežnejše jamstvo za vloge ali terjatve iz storitev z vrednostnimi papirji kot sistem zajamčenih vlog ali odškodninska shema za vlagatelje matične države članice kreditne institucije. Jamstvena institucija mora prostovoljno dodatno včlanjene kreditne institucije (prvi odstavek 9. člena) zavezati, da v primeru izplačila zajamčenih vlog ali terjatev iz storitev z vrednostnimi papirji takoj izplačajo sorazmerne prispevke. Sorazmerni prispevki se določijo v skladu s 93a. členom. Pri tem prostovoljno dodatno včlanjena kreditna institucija ne sme biti na slabšem kot avstrijska kreditna institucija. Če ima prostovoljno dodatno včlanjena kreditna institucija več podružnic v Avstriji, jih je pri obračunu vlog iz drugega odstavka in terjatev iz tretjega a odstavka ter pri obračunu plačljivih sorazmernih prispevkov v skladu s 93a. členom treba šteti za eno podružnico.
(7a) Investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007, ki v Avstriji prek podružnice opravljajo zajamčene storitve z vrednostnimi papirji iz prve do tretje točke drugega a odstavka, so, če so v svoji domači državi včlanjena v sistem zajamčenih vlog v smislu Direktive 94/19/EG ali v odškodninsko shemo za vlagatelje v smislu Direktive 97/9/ES, upravičena, da se poleg članstva v sistemu zajamčenih vlog ali odškodninsko shemo za vlagatelje svoje matične države članice dodatno včlanijo tudi v jamstveno institucijo tistega strokovnega združenja, h katerem bi po svojem tipu sodila, če bi bila avstrijske kreditne institucije; če jih ni mogoče uvrstiti v nobeno strokovno združenje, se lahko dodatno včlanijo v tisto strokovno združenje, katerega člani so zadevnemu investicijskemu podjetju po tipu najbolj podobni. Za investicijska podjetja iz 12. člena aZNTVP 2007, ki v Avstriji opravljajo storitve z vrednostnimi papirji iz druge točke drugega odstavka 3. člena aZNTVP 2007 in te storitve ne zaobjemajo shranjevanja denarja, vrednostnih papirjev ali drugih instrumentov, tako da izvajalec storitev s tem v zvezi nikoli ne more postati dolžnik svojih strank, pa velja 78. člen aZNTVP 2007. To dodatno članstvo velja samo za zajamčene storitve z vrednostnimi papirji iz prve do tretje točke drugega a odstavka, ki so bile opravljene v Avstriji, in samo vtoliko, vkolikor odstavki 1 do 5 zagotavljajo višje ali obsežnejše jamstvo za terjatve iz storitev z vrednostnimi papirji kot odškodninska shema za vlagatelje matične države članice investicijskega podjetja. Jamstvena institucija mora prostovoljno dodatno včlanjena investicijska podjetja zavezati, da v primeru izplačila zajamčenih terjatev iz storitev z vrednostnimi papirji takoj izplačajo sorazmerne prispevke. Sorazmerni prispevki se določijo v skladu s 93b. členom. Pri tem prostovoljno dodatno včlanjeno investicijsko podjetje ne sme biti na slabšem kot po tipu in predmetu poslovanja primerljiva avstrijska kreditna institucija. Če ima prostovoljno dodatno včlanjeno investicijsko podjetje več podružnic v Avstriji, jih je pri obračunu terjatev iz drugega a odstavka ter pri obračunu plačljivih sorazmernih prispevkov v skladu s 93b. členom treba šteti za eno podružnico.
(8) Kreditne institucije iz prvega in sedmega odstavka, ki v Avstriji sprejemajo zajamčene vloge, morajo potencialne vlagatelje z razobeskom v svojih poslovalnicah (v prostorih z okenci) informirati o predpisih tega zveznega zakona, veljavnih za zajamčo vlog, ter v danem primeru o predpisih matične države članice ali tretje države, če so vloge, sprejete od podružnice tuje kreditne institucije, zaščitene po predpisih te tretje države. Vsakemu vlagatelju je ob začetku poslovnega stika, katerega predmet so zajamčene vloge, najpozneje pri sklenitvi pogodbe, treba v pisni obliki in brezplačno izročiti informacijo v nemškem jeziku, kjer so v lahko razumljivi obliki navedeni podatki o jamstveni instituciji, v katero je včlanjena kreditna institucija, ter o višini in obsegu kritja. Na vlagateljevo željo mu je treba brezplačno izročiti podrobne pisne informacije o zaščiti vlog. Navedene informacije so vlagateljem dolžne izročiti tudi kreditne institucije, ki sprejemajo zajamčene vloge prek prostega pretoka storitev.
(8a) Kreditne institucije iz prvega in sedmega odstavka, ki v Avstriji opravljajo zajamčene storitve z vrednostnimi papirji, in investicijska podjetja iz 7a. člena morajo potencialne vlagatelje z razobeskom v svojih poslovalnicah informirati o predpisih tega zveznega zakona, veljavnih za zaščito vlog, ter v danem primeru o predpisih matične države članice ali tretje države, če so storitve z vrednostnimi papirji, opravljene od podružnice tuje kreditne institucije ali tujega investicijskega podjetja, včlanjene v odškodninski sistem po predpisih te tretje države. Vsakemu vlagatelju je ob začetku poslovnega stika, katerega predmet so zajamčene storitve z vrednostnimi papirji, najpozneje pri sklenitvi pogodbe, treba v pisni obliki in brezplačno izročiti informacijo v nemškem jeziku, kjer so v lahko razumljivi obliki navedeni podatki o odškodninskem sistemu, v katero sta včlanjena kreditna institucija ali investicijsko podjetje, ter o višini in obsegu kritja. Na vlagateljevo željo mu je treba brezplačno izročiti podrobne pisne informacije o odškodninski shemi za vlagatelje. Navedene informacije morajo vlagateljem izročiti tudi kreditne institucije in investicijska podjetja, ki opravljajo zajamčene storitve z vrednostnimi papirji prek prostega pretoka storitev.
(9) Če prostovoljno dodatno včlanjena kreditna institucija svojih obveznosti ne izpolnjuje, mora pristojna jamstvena institucija to nemudoma sporočiti avstrijski Agenciji za nadzor finančnega trga (FMA). Ta mora prostovoljno dodatno včlanjeno kreditno institucijo pozvati, da izpolni svoje obveznosti, ter hkrati o tem obvestiti pristojni organ matične države članice kreditne institucije. Če prostovoljno dodatno včlanjena kreditna institucija svojih obveznosti kljub temu ne izpolni, jo jamstvena institucija s postavitvijo odpovednega roka dvanajstih mesecev s privoljenjem pristojne matične države članice lahko izključi. Navedena določila veljajo tudi za prostovoljno dodatno včlanjena investicijska podjetja. Vloge, vplačane pred datumom izključitve, ostanejo dodatno zajamčene, dokler ne zapadejo. Storitve z vrednostnimi papirji, opravljene pred datumom izključitve, ostanejo po tem trenutku dodatno pokrite v okviru odškodninske sheme za vlagatelje. Jamstvena institucija mora vlagatelje o prenehanju dodatnega kritja obvestiti z objavo v Uradnem listu k Wiener Zeitung ter v vsaj enem drugem dnevniku, ki izhaja v celi Avstriji. Izključena institucija mora dejstvo prenehanja dodatnega kritja razglasiti v svoji poslovalnici ter v svojih reklamah in pogodbeni dokumentaciji vidno zabeležiti.
(10) Kreditne institucije, ki ustanovijo podružnice v drugi državi članici s tem, da uveljavijo pravico do naselitve, so glede vlog v smislu sedmega odstavka in storitev z vrednostnimi papirji, ki jih sprejemajo oz. opravljajo v tej državi članici, na enak način upravičene, da se dodatno vključijo v tamkajšnji sistem jamstev za hranilne vloge in odškodninsko shemo za vlagatelje. V primeru, da nastopi jamstveni primer v smislu prve do tretje točke tretjega odstavka, mora avstrijska Agencija za nadzor finančnega trga (FMA) nasproti pristojni državi članici gostiteljici dati izjavo o nerazpoložljivosti vlog, ki jo predvideva Priloga II črka b Direktive 94/9/ES, in (ali) izjavo, ki jo predvideva Priloga II črka b Direktive 97/9/ES.
(11) Reklama s članstvom v sistemu zajamčenih vlog ali odškodninski shemi za vlagatelje je dovoljena samo, če se omejuje na imenovanje sistema, v katerega je kreditna institucija ali investicijsko podjetje včlanjeno.
[Druckversion
93a. člen avstrijskega Zakona o bančništvu (Bankwesengesetz)
(1) Jamstvene institucije morajo svoje včlanjene institucije zavezati, da v primeru izplačila zajamčenih vlog ali odškodnin za zajamčene storitve z vrednostnimi papirji nemudoma izplačajo sorazmerne prispevke. Jamstvene institucije morajo organizacijsko poskrbeti za to, da je takoj mogoče ugotoviti višino zajamčene terjatve in njeno izplačilo. Če se ne uporablja četrti odstavek, velja obveznost izplačila prispevka sprva neglede na drugi odstavek samo za institucije, ki so včlanjene v jamstveno institucijo prizadetega strokovnega združenja. Prispevki včlanjenih institucij se v primeru izplačila zajamčenih vlog izračunajo po deležu zajamčenih vlog (drugi do peti odstavek 93. člena) v vsoti vseh zajamčenih vlog (v skladu z ustreznimi določili drugega do petega odstavka 93. člena) na bilančni presečni dan za zadnje obdobje. Če se izplača odškodnina za zajamčene storitve z vrednostnimi papirji, se prispevki izračunajo po 93b. členu. Najvišji obseg prispevka, ki ga je včlanjena institucija dolžna plačati v poslovnem letu na bilančni presečni dan za zadnje obdobje, znaša 0,93 odstotkov obračunske osnove iz drugega odstavka 22. člena, prištevši 12,5-kratni znesek lastnih sredstev, potrebnih za postavke trgovske knjige v skladu s prvo, tretjo in šesto točko drugega odstavka 220. člena pri kreditnih institucijah, ki delujejo na osnovi 220. člena, pri čemer se pri večkratni uporabi v obdobju petih poslovnih let obračunska osnova iz drugega odstavka 22. člena zmanjša za že uveljavljene zneske, pomnožene s faktorjem 40; to velja v tem smislu tudi za prostovoljno dodatno včlanjene kreditne institucije in investicijska podjetja iz sedmega in sedmega a odstavka 93. člena.
(2) Če prizadeta jamstvena institucija zajamčenih vlog ali terjatev ne more v celoti izplačati, morajo jamstvene institucije ostalih strokovnih združenj nemudoma s sorazmernimi prispevki pokriti manjkajoči znesek. Pri ugotavljanju deležev se smiselno uporabita prvi odstavek ter določila 93b. člena. Te jamstvene institucije od prizadete jamstvene institucije lahko zahtevajo regres v višini plačanih zneskov in dokazanih stroškov.
(3) Če jamstvene institucije skupaj ne morejo v celoti izplačati zajamčenih vlog (terjatev), mora prvoprizadeta jamstvena institucija v namen izpolnitve svojih izplačilnih obveznosti izdati obveznice, za katere zvezni minister za finance s posebnim zakonskim pooblastilom lahko prevzame državno jamstvo.
(4) V primeru izplačila zajamčenih vlog ali terjatev
1. prostovoljno dodatno včlanjene kreditne institucije v skladu s sedmim odstavkom 93. člena,
1a. prostovoljno dodatno včlanjenega investicijskega podjetja v skladu s sedmim a odstavkom 93. člena,
2. kreditne institucije, ki ji je bila podeljena koncesija po 30. juniju 1996, ali
3. kreditne institucije, ki po 3. juniju 1996 zamenja strokovno združenje,
morajo vse jamstvene ustanove nemudoma izplačati sorazmerne prispevke. Pri izračunu deležev se smiselno uporabijo določila prvega odstavka in 93b. člena. Institucije so obvezane, da jamstveni instituciji svojega strokovnega združenja dajo vse informacije, ki jih te potrebujejo za izpolnjevanje te obveznosti.
Jamstvene institucije so pooblaščene, da med seboj izmenjavajo informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje njihove obveznosti. Institucije iz prve do tretje točke so za dobo desetih let od sprejema v prostovoljno dodatno članstvo v skladu s sedmim ali sedmim a odstavkom, podelitve koncesije ali zamenjave strokovnega združenja članice ločenega računskega kroga v okviru jamstvene institucije. Po preteku desetih let to članstvo v ločenem računskem krogu preneha, v primeru potrebne zajamče vlog se od tega trenutka dalje ne uporabljajo več določila tega, temveč določila prvega odstavka.
(5) Četrti odstavek ne velja, če pristojna jamstvena institucija sklene, da institucijo iz prve do tretje točke četrtega odstavka odveže od dolžnosti upoštevanja desetletnega roka iz četrtega odstavka. Kreditne institucije iz druge točke četrtega odstavka se lahko sprejmejo z večinskim privoljenjem lastnikov tudi v jamstveno institucijo tistega strokovnega združenja, v katero je včlanjena večina lastnikov samih; v tem primeru je potrebno tudi privoljenje jamstvene institucije tistega strokovnega združenja, v katerega so včlanjeni ti lastniki.
(6) Poleg izplačevanja zajamčenih vlog (terjatev) v skladu z navedenimi določili lahko jamstvene institucije s privoljenjem svojih včlanjenih institucij pomagajo pri sanaciji institucij, ki so zašle v finančne težave. Za privoljenje veljajo določila o potrebnih večinah iz prvega odstavka 42. člena avstrijskega Zakona o dajatvah (Abgabenordnung) s tem, da na mesto terjatev stopijo prispevki, ki se izplačajo v primeru, da nastopi jamstveni primer. Pri sanaciji institucij v skladu s točkami 1 do 3 četrtega odstavka je v času članstva v ločenem računskem krogu potrebno privoljenje vseh jamstvenih institucij; za sklepanje znotraj posameznih jamstvenih institucij velja drugi stavek.
(7) Vse jamstvene institucije morajo sodelovati v okviru sistema za zgodnje alarmiranje in izmenjavati za to potrebne informacije; za informiranje in izmenjavanje informacij smiselno velja četrti odstavek. Vse institucije, ki so včlanjene v jamstveno institucijo, ji morajo dati tiste informacije, ki so za opravljanje nalog v sistemu za zgodnje alarmiranje potrebne.
(8) Jamstvena institucija mora
1. svoje letne zaključke najpozneje v šestih mesecih po zaključku poslovnega leta predložiti avstrijski Agenciji za nadzor finančnega trga (FMA) in Avstrijski narodni banki (OeNB) ter
2. avstrijsko Agencijo za nadzor finančnega trga (FMA) nemudoma obvestiti o izključitvi institucije iz jamstvenega sistema.
(9) Jamstvene institucije morajo sodelovati s sistemi zajamčenih vlog ter odškodninskimi shemami za vlagatelje držav članic v skladu s Prilogo II Direktive 94/9/ES in v skladu s Prilogo II Direktive 97/9/ES. Kreditne institucije iz prvega odstavka 9. člena in investicijske družbe iz prvega odstavka 12. člena aZNTVP 2007, ki v Avstriji prek podružnice sprejemajo vloge ali opravljajo zajamčene storitve z vrednostnimi papirji, morajo pristojni jamstveni instituciji matične države članice dati vse informacije, ki jih ta potrebuje, da vlagateljem zagotovi takojšnjo in pravilno odškodnino.
93b. člen avstrijskega Zakona o bančništvu (Bankwesengesetz)
(1) Za ugotovitev terjatev iz tretjega b odstavka 93. člena, ki so bile prijavljene v skladu s tretjim c odstavkom 93. člena, izračun prispevkov včlanjenih institucij ter izplačilo odškodnin veljajo odstavki 2 do 5, ki sledijo.
(2) Višina terjatve se določi po tržni vrednosti instrumentov v času nastopa jamstvenega primera v skladu s tretjim in tretjim a odstavkom 93. člena. Terjatev vključuje tudi obresti in dividende, ki so nastale v obdobju med nastopom jamstvenega primera (tretji in tretji a odstavek 93. člena) in izplačilom odškodnine.
(3) Kurator, postavljen v skladu s sedmim odstavkom 23. člena avstrijskega Zakona o shranjevanju in nakupu vrednostnih papirjev (Depotgesetz), mora jamstveni instituciji dati vse za določitev višine odškodninskih zahtevkov potrebne informacije in mora sodelovati z jamstveno institucijo. Zlasti mora kurator jamstveno institucijo čimprej informirati o sestavu in višini posebne mase iz šestega odstavka 23. člena avstrijskega Zakona o shranjevanju in nakupu vrednostnih papirjev (Depotgesetz).
(4) Jamstvena institucija mora takoj po preteku prijavnega roka izterjati prispevke včlanjenih institucij za kritje odškodninskih zahtevkov. Prispevki posameznih včlanjenih institucij za izplačilo odškodnin za terjatve iz storitev z vrednostnimi papirji se določijo po deležu provizijskih donosov iz zajamčenih storitev z vrednostnimi papirji, ki jih vsebuje Priloga 2 k 43. členu, del 2, postavka 4, na bilančni presečni dan za zadnje obdobje. Pri kreditnih institucijah, ki opravljajo posle kolektivnih pokojninskih načrtov, pa izračun prispevkov ne temelji na navedenih provizijskih donosih, temveč na skupnih vračilih za upravljanje premoženja v skladu z drugo točko tretjega odstavka 26. člena avstrijskega Zakona o pokojninskem načrtu kolektivnega dodatnega zavarovanja za zaposlene in samostojno dejavne (BMSVG-Betriebliches Mitarbeiter- und Selbstständigenvorsorgegesetz) in drugega in tretjega stavka 70. člena navedenega Zakona.
(5) Če sta določitev terjatev ali izterjanje odškodninskih vrednosti zaradi izrednih ovir otežkočena ali če v skladu s sedmim odstavkom 23. člena avstrijskega Zakona o shranjevanju in nakupu vrednostnih papirjev (Depotgesetz) postavljeni kurator sporoči, da je določitev višine posebne mase v skladu s šestim odstavkom 23. člena avstrijskega Zakona o shranjevanju in nakupu vrednostnih papirjev (Depotgesetz) povezana z nenavadnimi težavami, in se zaradi tega ni mogoče držati roka iz tretjega a odstavka 93. člena, se ta rok podaljša za nadaljnje tri mesece. Zvezni minister za finance je na predlog prizadete jamstvene institucije upravičen, da, potem ko je slišal stališči avstrijske Agencije za nadzor finančnega trga (FMA) in Avstrijske narodne banke (OeNB), dovoli podaljšanje roka za tri mesece, če je to zaradi posebnih okoliščin potrebno, da se odvrne narodnogospodarska škoda, zlasti zaradi ogrožene stabilnosti finančnega sistema.
[Druck
93c. člen avstrijskega Zakona o bančništvu (Bankwesengesetz)
93. in 93b. člen veljata za kreditne institucije iz prvega odstavka 1. člena in 9. člena ter investicijska podjetja iz 12. člena aZNTVP 2007, ki jim je bila odvzeta koncesija ali pravica do sprejemanja zajamčenih vlog ali do opravljanja zajamčenih storitev z vrednostnimi papirji ali katerih taka koncesija ali pravica je prenehala, za vse vloge in terjatve, ki so se sprejele ali so nastale do časa odvzema ali prenehanja te koncesije ali pravice, tudi tedaj, če je jamstveni primer v skladu s točkami 1 do 4 tretjega odstavka 93. člena nastopil po odvzemu ali prenehanju te koncesije ali pravice. Take institucije morajo izpolniti vse obveznosti iz 93. in 93b. člena do jamstvene institucije neglede na odvzem ali prenehanje koncesije ali pravice.
@Schumi: kako je kaj z alternativo?
