V pravni mreži za varstvo demokracije so opozorili, da trditve ministra Aleša Hojsa za STA, da protesti niso prepovedani, morajo pa biti izpeljani v skladu s pravili, ne držijo, saj so v nasprotju z odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom, katerega predlagatelj je MNZ, ki ga vodi minister Hojs.
"Odlok predvideva popolno prepoved shodov, saj določa, da so začasno prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi. Ta izrecna in absolutna prepoved shodov, torej protestov, je bila podaljševana in velja še zdaj - tudi trenutno veljavna ureditev, ki bo veljala vsaj do 12. marca, izrecno in brez izjeme prepoveduje shode. Omenjena prepoved v odloku pristojnim organom ne omogoča izdaje dovoljenja za proteste," so opozorili v pravni mreži in dodali, da je sredi februarja namestnik direktorja policije Tomaž Pečjak na vladni novinarski konferenci ob ponovnem dovoljenem zbiranju do deset ljudi izrecno izjavil: "Do 10 ljudi se lahko skupaj zbere na določenem območju, vendar pa ne z namenom shoda."
Prav tako pa je bila za organizacijo petkovih protivladnih protestov v Ljubljani sredi februarja podana vloga osebe, ki je želela organizirati protest do desetih oseb, kolikor je dovoljeno število zbiranja.
"Vloga je predvidevala organizacijo protesta v petek, 25. februarja 2021, na katerem bi se do deset udeležencev postavilo v medsebojnem razmiku dveh metrov in bi tako stalo predvidoma od 30 do 60 minut, z maskami in v tišini. Policija je vlogo s predlogom, da se prošnja za izdajo dovoljenja zavrne, odstopila upravni enoti. Ta je izdala negativno odločbo, na katero se je vložnica pritožila, in pritožba je še vedno v presoji pri ministrstvu za notranje zadeve, ki je pritožbeni organ. Izjava ministra Hojsa, ki trdi, da nihče ni podal vloge za organizacijo protesta za deset ali manj ljudi, če pa bi vlogo podal, bi dovoljenje za protest verjetno dobil, torej ne drži," so še navedli v pravni mreži.
