Slovensko-srbski par je imel pred dnevi na meji težave, ki spominjajo na neke druge čase in neko drugo državo. Policija slovenski državljanki in srbskemu državljanu, ki sta se želela za nekaj časa preseliti v Beograd, na mejnem prehodu Obrežje ni dovolila zapustiti države.
Slovenka in njen soprog s srbskim državljanstvom in stalnim prebivališčem v Sloveniji sta pred dnevi na slovensko-hrvaški meji občutila trdo roko in samovoljo omejitve gibanja zaradi covida-19, kot se občasno udejanja v praksi. Čeprav imata v Beogradu stanovanje, gospod pa je srbski državljan, ju policist na mejnem prehodu Obrežje ni spustil iz Slovenije. Pojasnila sta mu, da se gospod preživlja z gostinstvom, da je v Sloveniji izgubil službo in da sta se odločila, da bosta nekaj časa raje živela v Beogradu. Tam imata namreč več upanja za delo, hkrati pa so v Srbiji tudi nižji življenjski stroški. Toda namesto razumevanja sta doživela hladen tuš. Policist jima je dejal, da to ni opravičljiv razlog za izstop iz države, in jima celo zagrozil, da ju bo kaznoval (vsakega s po 400 evri), ker sta prestopila občinske meje.
Policist, ki naj bi bil po pričevanju para precej nevljuden, ju je nato približno eno uro pustil ždeti na mejnem prehodu, postopka pa nazadnje vendarle ni izpeljal do konca in ju ni oglobil. Par se je obrnil in se odpeljal do mejnega prehoda Slovenska vas. Tam sta brez težav prestopila mejo. Še več, nihče ju ni nič vprašal.
V Srbiji dobrodošla, iz Slovenije nista smela
Na policiji konkretnega primera ne morejo komentirati, pojasnjujejo pa, da presojo o utemeljenosti uveljavljanja posameznih izjem pri omejitvah gibanja opravi vsak policist posebej. »Zato je pomembno, kakšna dokazila potniki ob prehodu meje policistom izročijo na vpogled,« pove Alenka Drenik z novomeške policijske uprave in doda, da imajo ob morebitnem nestrinjanju z ugotovitvami policista in morebitno kaznijo vsi možnost, da se po svojo pravico obrnejo na sodišče. Da do tega vendarle ne bi prihajalo, pa občanom svetujejo, da se pred odhodom na pot pozanimajo (denimo na številki vladnega klicnega centra 080 1404), v katerem primeru je prestop meje dovoljen in v katerem ni.
Praktični nasveti so vedno dobrodošli, ob zapletu zakonskega para pa se zastavljata še dve ključni vprašanji. Zakaj Slovenija sploh omejuje izstop iz države in kdaj diskrecijska pravica policista prestopi mejo samovoljnosti? V zgodbi para bode v oči, da mu niti na Hrvaškem niti v Srbiji niso preprečili vstopa v državo, slovenski policist pa mu je pred tem preprečil izstop.
Kot je razvidno iz pojasnil na vladnih spletnih straneh, za izstop iz države veljajo podobne omejitve in izjeme kot za prehajanje med občinami (prihod na delo, opravljanje gospodarskih dejavnosti, nujne poti, varstvo oseb, dostop do lekarne…). Ko smo sami poklicali na številko 080 1404 in opisali hipotetičen, vendar identičen primer, kot je zgodba slovensko-srbskega para, pa so nam pojasnili, da za prehajanje državne meje v resnici veljajo še nekoliko strožji pogoji. Izstop iz države z namenom, da bi poskrbeli za nepremičnino ali se za krajši čas preselili v tujino, ni mogoč.
Brez ustavne in zakonodajne podlage
Možnosti za izstop iz države so tako trenutno manjše kot v svinčenih časih, pri čemer jasnega odgovora na vprašanje, zakaj problematiko vnosa okužb iz tujine rešujemo s tem, da prepovedujemo izstop v države (ne pa »zgolj« z obvezno karanteno ali negativnim testom na covid-19 ob vrnitvi), nismo dobili.
Kot je sicer mogoče razbrati iz odgovora notranjega ministrstva, ta odločitev ni povezana z morebitnim pomanjkljivim nadzorom na meji ali z vsebinsko pomanjkljivimi odločbami o karanteni. »Epidemiološko smo ena najmanj varnih držav v Evropi in vsi moramo ravnati odgovorno v odnosu do bližnjih, a tudi v odnosu do drugih varnih držav,« so nam pojasnili na notranjem ministrstvu. Kar pomeni, da izstop iz Slovenije očitno ni mogoč (razen redkih izjem) zaradi kolegialnosti do drugih držav.
To je nenavadna razlaga že za laika (vsaka država lahko prepove vstop, če meni, da jo potniki iz sosednje države ogrožajo), na spornost tovrstne omejitve izstopa iz države pa opozarja tudi pravnik dr. Andraž Teršek: »V ustavi in v zakonodaji ni prav nobene fiksirane kljuke, na katero bi lahko oblast v ustavni demokraciji obesila takšno prepoved izstopa iz države. Izstop iz države je hkrati vstop v drugo državo. O vstopu v drugo državo pa odloča oblast druge države. Bodisi enostransko bodisi na temelju mednarodne pogodbe bodisi na temelju bilateralne pogodbe. Samovoljna in stvarno neutemeljena prepoved izstopa iz države, ki dejansko zapoveduje bivanje v državi, je pravna tehnika in politična strategija totalitarnih režimov in diktatur,« opozarja Teršek. Po njegovem mnenju takšna omejitev odraža »nenadzorovani, podivjani in povampirjeni nagon do samovolje, vojaškega poveljevanja in patološkega ukazovanja – zaradi takšnega početja samega«.
»Policizem«
Podobno je Teršek kritičen tudi do vprašanja prevelike arbitrarnosti odločitev uradnih oseb, do katere je prišlo v konkretnem primeru. Torej ko na enem mejnem prehodu policist prepove izstop iz države in grozi s kaznijo, na drugem mejnem prehodu pa ista situacija ne predstavlja več težave.
»Izognil sem bom uporabi pojma policijska država. Raje bom uporabil pojem 'policizem'. Pripisujem mu tri lastnosti. Prvič, družbeno življenje se ureja s podzakonskimi predpisi. Drugič, podzakonski predpisi so ravno toliko ohlapni, da dovoljeno in prepovedano ravnanje ni jasno in predvidljivo, njihova primarna funkcija pa je med ljudmi razširjati in krepiti strah, tesnobo, podložništvo in jih kaznovati. Tretjič, podzakonski predpisi se hitro sprejemajo in spreminjajo, zatorej tudi kopičijo. S tem se ustvarijo okoliščine, da je življenje ljudi odvisno od osebnosti, inteligence in značaja uradnih oseb,« na problematično novo »normalnost« v Sloveniji opozarja Teršek.
Zaplet smo opisali tudi varuhu človekovih pravic, kjer pravijo, da se s tovrstnimi primeri še niso ukvarjali. Tudi oni pa opozarjajo na enako varstvo pravic za vse. »Zakon o nalogah in pooblastilih policije določa, da morajo pri opravljanju policijskih nalog policisti vsakomur zagotoviti enako varstvo njegovih pravic,« pojasnjujejo pri ombudsmanu.