Ko te premestijo na intenzivno terapijo in priklopijo na ventilator, gre zares. Tam ljudje umirajo. Če preživiš, si srečen, da spet zagledaš ta svet. Mojim svojcem so sprva rekli, da je veliko vprašanje, ali se bom zbudila, ker imam hude zaplete, in da morajo biti pripravljeni tudi na najhujše.
Toda 16. dan jim je le uspelo zbuditi me iz kome. Takrat si zmeden, ne veš, kje si, vidiš različno svetlobo. Meni se je v komi ogromno dogajalo. Kot da bi se mi vrtel film v različnih epizodah, občasno sem videvala tudi belo in oranžno svetlobo. V komi je bilo, kot da bi vedela, da sem težka covidna bolnica, ampak da sem nekje v tujini. Ko sem se zbudila, sem bila še vedno prepričana, da nisem v UKC, ampak v tujini, in sem tudi moža vprašala, kdaj me je pripeljal v Ljubljano.