Smrt bi bila krita razen, če bi imel na polici krito (izrecno navedeno) nezgodno smrt. Vsako življensko zavarovanje, ki pa ima krito smrt (kar pomeni kakršnokoli, po treh letih tudi samomor) pa bi izplačalo dogovorjeno vsoto.
Covid-19 Covid-19 kitajski super virus
- Ustvarjalec teme endvatri
- Začetni datum
Ja ni ravno vseeno, je ogromno opcij kaj vse krije lahko krije polica življensjkega zavarovanja ter pod kakšnimi pogoji in zato tudi sem vprašal Andyja kaj ima v mislih. Pri smrti (oz. življenjskemu zavarovanju za primer smrti) ne bi bilo problema, 100%.
Samomor je krit po poteku 3 let od sklenitve življenjskega zavarovanja za primer smrti. Je jasno napisano v pogojih (vseh zavarovalnic).
Najverjetneje je bilo tako ja. Samomor pa je krit po obdobju 3 let zato, ker so zavarovalnice prišle do ugotovitve, da se človek, ki se zavaruje za primer smrti in želi storiti samomor, v času 3 let praviloma premisli.
Bolj verjetno je, da so imeli sklenjeno nezgodno zavarovanje, ki je cenejše in brez posebnih zdravstvenih vprašalnikov, predvsem pa krije tudi invalidnost v primeru, da se jim samomor ponesreči.
Tudi tako bi lahko bilo ja. Ampak nekdo, ki se ima željo ubiti pomoje ne razmišlja tako na široko plus to, da ljudje načeloma ne poznajo takih stvari tako v detajle. Seveda se lahko najde kdo z več poznavanja te tematike ampak da bi šlo pa tako v večini primerov pri izpostavljenih (ne)namernih avtomobilskih nesrečah pa nekako dvomim.
ARR je razlika med tema dvema procentoma, torej, za koliko se je znižal odstotek zbolelih v teh dveh skupinah. Dobimo cca 1,2 %. Torej, če se vsi cepimo z Moderno, se bo delež obolelih znižal za 1,2 %. Je to vredno stranskih učinkov? To je tu vprašanje …“
Statistiki in zdravnikom se vedno nasmejim, jih poznam precej pa za vse vem da jim šepa matematika.
On pravi saj zboli samo 1,2 % ljudi če se ne cepi nihče, če se pa skoraj da noben 0,07, saj razlika je pa samo 1,2%. Napaka treba je gledati razmerje med temi ne pa absolutne številke.
Recimo v Sloveniji ne pecimo nikogar po njihovo bo zbolelo 1,2 % ljudi (če povzamemo študijo), realnost je seveda drugačna ker v tem primeru bi imeli v sloveniji ca 25k okuženih pa vsi vemo da temu ni tako.
Ni faktor razlike na koncu 1,2 % ali cepiš narod ali pa ne ampak je faktor ca 16 kratnik. To je pač zdravniška matematika, imajo ri njih na medicini prav katedro za odpravljanje takih matematičnih zdravniških lapsusov (pa očitno tudi pravniških). Nekaj let nazaj so naredili študijo o umrljivosti družinskih zdravnic. In z to zdravniško matematiko so prišli tako daleč da so bili na koncu zaključki (ne njihovi ker jih seveda niso znali naredit), da bo v naslednjem desetletju umrlo večino slovenskih splošnih zdravnic zaradi prezgodnje smrti.
Mislim , da se v članku meče v isti koš okuzbo in bolezen,......torej kolikor vem se lahko okužiš pa ne zboliš......cepiva pa v bistvu prvenstveno ščitijo pred slabšim potekom bolezni, ne pa pred okuzbo(famoznih 1,2%).
Se strinjam,.... zanimivo bi bilo tudi videti ostale parametre študij/raziskav(časovni okvir, ali so bili podvrzeni omejitvam , ki so so sedaj prisotne,.....demografija,.. itd..).....
Koliko zadeva ščiti(ali ne) , bi preverili npr tako, da vse sodelujoče izpostavijo enaki količini virusa,.....pol bi pa lahko šteli procente take in drugačne.
Narobe. Cepiva ščitijo pred okužbo, če so seveda dobra. Če so pa zanič, je pa druga zgodba.
Ampak spomnimo malo nazaj.
Lani so zatrjevali, da ko bo cepivo in bo cepljenih dovolj - bomo prišli na normalno živlljenje.
Ko so se januarja okuževali že cepljeni, takrat so to pojasnevali, da pač cepivo še ni prijelo, pa da so bili virusu izpostavljeni že ob cepljenju. Ko so se prvi začeli okuževat po 2x.cepljenju in še malo, takrat so rekli, da pač cepivo pri posameznikih ni prijelo (ni 100% zaneslivo). Ko se je okužil 2x cepljeni dohtar iz Namibije,- so se najprej čudili potem pa rekli da je bil kriv drug sev.
Šele ko so se množično začeli okuževati 2x cepljeni, pa zbolevati, pa jih je bilo preveč, da bi jih lahko stlačili v tistih 5%, na katerih cepivo ni učinkovito - se se spomnili, da cepivo ščiti pred težjim potekom bolezni - kar v resnici nihče ne more dokazat, kako vedo kako bi nekdo preboleval virus, če vemo da tudi necepljeni prebolijo lahko asimptomatsko?
Danes, ko se je že dobršen del pocepilo in prebilelo, pa napovedujejo 4.val jeseni, pa cepilne potne liste, QR kode, omejujejo gibanje necepljenim...
Ampak izr. prof. dr. Andraž Teršek, nesojeni ustavni sodnik, ima resne težave s dojemanjem realnosti.
"Če želimo vedeti, kako bo cepivo učinkovito na populaciji, potrebujemo izračun za absolute risk reduction (ARR). "
Zgornja trditev je sicer načeloma točna, je pa v kontekstu, ki ga on prodaja/promovira/zagovarja popolna neumnost.
Problematika njegovega pristopa je, da se obeša na napačne številke (pa ne rabih doktorat iz epidemiologije, da ugotoviš je je napaka v pristopu).
Če bi dejansko želeli dobiti absolute risk reduction (ARR) kot ga on zagovarja, bi relevantna klinična študija izgledala sledeče.
V Zgornji Vukojebini in Spodnji Vukojebini bi imel isto število okuženih s COVID-om (v vseh statističnih parametih se populaciji ne bi razlikovali). V enem trenutku bi cepil vso Zgornjo Vukojebino, Spodnjo Vukojebino pa ne.
Tako bi Imel bi cepljeno populacijo iz Zgornje Vukojebine in necepljeno populacijo iz Spodnje Vukojebine, ljudje iz Zgornje Vukojebine in iz Spodnje Vukojebine se ne bi mešali, ter vse bi se držali istih ukrepov (nobenih COVID ukrepov). Po dveh letih bi pa naredil analizo situacije v Zgornji Vukojebini in Spodnji Vukojebini ter primerjav številke. V tem primeru bi dobil absolute risk reduction (ARR).
Študije, ki jih on navaja, so povsem neprimerne za primerjavo oziroma izračun absolute risk reduction (ARR) , kajti študije so bile ustavljene tisti trenutek, ko so dobili ustrezno število pozitivnih (npr pri Pfizerju ~ 160 pozitivnih).
Približek kako izgleda primerjava dveh populacij je primerjava precepljene države (UK) in neprecepljene države (Indija). Ker se ti dve populaciji po mnogih relevantih statističnih parametih zelo razlikujeta je direktno primerjavo zelo težko delat, če ne kar nemogoče. Zato so takšne kontrolirane študije (kljub vsemu dvojno slepe) eden najbolj primernih in relevantnih pristopoov (verjetno celo edini realno možen).
Izračun učinkovitosti, kot se pa ponavadi navajaja (94 %) je zelo primeren pokazatelj učinkovitosti cepljenja. Izračun učinkovitost se da tudi prenest na celotno populacijo s upoštevanjem ustreznih parametrov. Npr. rečeš da COVID pravzaprav ne obstaja (ali pa še ene male gripice ne doseže) in lahko potem mirno absolutne številke preneš na celotno populacijo in dobiš 0,84 % in podobno.
Po domače, v kliničnih študijah je cepivo zmanjšalo riziko okužbe za 0,84% – 1,3%.
Ta trditev tehnično tudi drži, problem pa je da je za diskusijo povsem nepomebna, ker pokriva irelevantno kratko časovno okno.
Je pa na nek način žalostno, da se nek izr. prof. dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik in pravni filozof, spusti na nivo najbolj trivialnih, omejenih FB in YT zanikovalcev in podpornikov teoretikov zarote. Spoštovanje različnih mnenj je vsekakor nekaj kar je potrebno, ni pa nobene potrebe da direktni neumnosti ne rečeš neumnost.
