Tukaj je govora o konkretnem primeru - povratniku, morilcu, lopovu, izsiljevalcu, ki v svojem življenju ne zna/noče/ne more početi nič drugega kot to, da iz koristoljubja/nagnjenj/užitka škoduje družbi in ljudem, ki jih srečuje v svojem življenju. Tak človek seveda v družbi, ki ji želi samo škodovati, nima kaj iskati, in bi ga družba tako morala izločiti.
- 1. opcija bi bila, da se ga za vedno da pod ključ, vendar je problem, da to stane, ni prostora ipd... in je torej v breme isti družbi, v kateri itak ne more živeti v sožitju z drugimi - vzorno to delajo v Ameriki
- 2. opcija bi bila, da se ga pod ključem izkoristi za kaj koristnega (raziskave, preizkušanje zdravil ipd...). Bremena tako več neposredno ne nosi sama družba, pač pa posamezna podjetja, ki tovrstne storitve potrebujejo
- 3. opcija bi bila enostavna likvidacija takega objekta, kar bi bilo najenostavneje, najceneje in najracionalneje.
Še enkrat poudarjam, da govorim o povratnikih morilcih, večkratnih nasilnežih, posiljevalcih, pedofilih ipd..., katerim so se očitana dejanja večkrat nesporno dokazala.
Kriminalci, ki so to postali zaradi enkratnega dogodka, afekta, trenutnega koristoljubja in pri katerih obstaja realna možnost, da napake več ne bodo storili, se seveda obravnava drugače – z neko smiselno kaznijo, mogoče tudi družbeno koristnim delom, se pokesajo in nato zaživijo vzorno življenje. Takoj ko ti postanejo povratniki, bi se jih obravnavalo na način opisan v prvih treh točkah.
Ampak to so samo sanje, potem se pa zbudimo s prstom v ... in se zgražamo ob zgornjem članku.