Odgovor sindikata:Dokaj enostavna rešitev za izbrisane paciente, samo tega ne bodo napravili.
Izbrisani pacienti: javni poziv vladi in družinskim zdravnikom
Pozivamo vlado Republike Slovenije in skupnost slovenskih družinskih zdravnikov, da s skupnim prizadevanjem odpravijo ustavnopravno, mednarodnopravno in človeško nevzdržno stanje, v katerem se znatnem deležu prebivalstva odreka elementarna pravica na področju zdravstvenega varstva, to je pravica...www.dnevnik.si
Države, na katere se podpisniki poziva sklicujejo, da tam zmorejo družinski zdravniki delati ob večjih obremenitvah, so iz različnih razlogov povsem neprimerljive s Slovenijo. Med drugim tudi zaradi neresničnih navedb.
Francoski družinski zdravniki naj bi po mnenju podpisnikov imeli povprečno opredeljenih 1975 bolnikov. Žal je resnica takšna, da imajo tam zdravniki povprečno opredeljenih le 900 bolnikov.
Portugalski družinski zdravniki imajo v povprečju res skoraj 1700 opredeljenih bolnikov (in ne 1900 kot napačno trdijo podpisniki), vendar se je žal v pozivu izpustil podatek, da 1,2 milijona Portugalcev nima dostopa do osebnega zdravnika, kar je za 10 milijonsko državo bistveno huje kot v Sloveniji. Zaradi preobremenjenosti portugalski družinski zdravniki bežijo iz javnega zdravstva. Zaradi slabih razmer za zdravnike v javnem zdravstvu je pred par meseci celo odstopila portugalska ministrica za zdravje.
Omenjanje Velike Britanije, kjer se zdravnike družinske medicine sili, da neomejeno sprejemajo bolnike, je posebna zgodba. V Veliki Britaniji so zdravniki družinske medicine zasebniki v skupinski praksi, bolniki pa nimajo izbranega osebnega zdravnika, ampak se lahko naročijo le k tistemu zdravniku, ki je razpoložljiv. Zdravniki so prisiljeni delati v povprečju bistveno več kot 40 ur tedensko, njihovo število pa se zmanjšuje, ker mladi ne želijo delati pod takšnim stresom, bolniki pa zelo težko pridejo do kontakta z družinskim zdravnikom. V letošnji raziskavi je med 700 tisoč anketiranimi bolniki kar 55 % vseh povedalo, da se izogiba odhodu k zdravniku, ker je le-ta preveč nedostopen.
Švedski primer je tudi precej neposrečen. Tam znaša participacija za pregled pri družinskem zdravniku 25 €, zdravniki pa se ne ukvarjajo skoraj z nobeno administracijo. In to do tolikšne mere, da bi bila potrebna v Sloveniji revolucija, da se doseže takšna stopnja administrativne razbremenitve. Ogromno dela na Švedskem opravijo drugi zdravstveni delavci, kar je pri nas zaradi težavnega postopka prenosa kompetenc in zaradi nezmožnosti zadostnega števila dodatnih zaposlenih nemogoče. Vse omenjeno smo zdravniki družinske medicine poskušali doseči v zadnjem desetletju. Brez uspeha.
