Čisto prelaganje odgovornosti.
V domovih imajo napisano pri vhodu v sobo, kateri varovanec se tam nahaja, enako na postelji. Reševalci niso kar sami šli po pacienta v sobo, ampak jim ga je nekdo predal, reševalci so ga odpeljali (tu se odgovornost DSO konča) pa predali dalje v SB Celje.... in tu nekje se skriva krivec, od prevoza reševalcev naprej. Nekdo, ki ni vprašal, nekdo ki je na pacientu delal kakršnekoli intervencije in se ni prepričal kaj dela, komu dela, zakaj, koliko itd. in na koncu koncev, zahebal je tudi tisti, ki je poklical svojce in jim sporočil izid. Tako da, ni kriv samo en človek v SB, ampak prav vsak, ki je z tema pacientoma imel kakršnikoli opravek.
Do sem je pot pravzaprav lahka, dokumentiranja je kar precej, podpisov na dokumentacijah tudi, tako da krivci so znani v 1 dnevu. Težji del poti pa je... zakaj taka serija napak?
Ker sem sam iz foha, trdim da v zdravstvu manjka ene organizacije in omejitev ur dela po vzoru letalstva, kjer so se (in se še) učijo iz lastnih napak in za vsako napako predlagajo rešitev. Pilot za vsak vzlet in vsako težavo na letalu uporablja check book, enako letalski tehnik na tleh. Mi pa si dovolimo delati z veliiiiko bolnimi ljudmi preko qrca, vseh razumnih delovnikov, ur kot da premetavamo škatle v skladišču. Na žalost