Avtoceste nemške vs slovenske

Citat:
Uporabnik sass pravi:

Citat:
Uporabnik vaginko pravi:
in ker je asfalt delal sct je bil po kakem času že odstranjen? In temu ti praviš politični cirkus? PA to je bilo smrtno nevarno

Klikni za razširitev

v katerem predoru pa je SCT odstranjeval asfalt?

Klikni za razširitev

Dajte si glave pregledat. Edina predora z asfaltnim voziščem na AC v SLO sta Ljubno in Šentvid, počasi prihajata še Vodole in Leščevje. Vsepovsod drugje je beton. Komentirat slab asfalt, tam kjer ga sploh ni... Pa to je slabše kot v vsaki gostilni

keber: ampak se ne spomnim, da bi bile trojane zaprte tako dolgo kot TB....
kakorkoli, se strinjam s tabo da ima pri gradnji preveč prste zraven politika in birokracija pri kateri se zagotovo tudi kak evro izgubi.
Še na projektih vrednih nekaj 100kE se naredi marsikatera "usluga" pa se ne bo pri mrd delih......

Če se jaz dobro spomnim is pisanja po Alterju (ker v medijih je bila tišina), so Trojane zaprli že kmalu v začetku lanskega leta. Trajanje obeh zapor je pa nekje podobno.

Sicer pa procentualno gledano se največ zgoljufa na občinskih cestah in projektih do milijona ali dveh. Tam so 50 in več odstotne podražitve nekaj normalnega, ali pa se napravi samo flikanje, občini zaračuna pa kompletno preplastitev, kvaliteta del pa je običajno porazna. Normalno, občina nadzira, običajno pa razlika pade (med drugim) v žepe lokalnih funkcionarjev. Kadija tuži, kadija sudi.

Kar pomeni , da rabimo agencijo za državne ceste( tudi lokalne) in boljši nadzor

Kar bi pomenil, da bi dobili še ene 50 javno zaposlenih, ki bi sedel v pisarnah.

Najprej rabimo en smiseln postopek javnih naročil, ki ne bodo izbirali samo glede najnižje cene, ampak tudi kake smiselne reference. To velja predvsem za projektiranje, saj nekateri pridejo zraven s praktično zastonj projekti, temu ustrezna pa je kakovost projekta, in to kljub revizijam pride skozi vsemogoče sranje, ker se vedno nekam mudi in se noče zavlačevati postopkov (zakaj se pa tako zatika pri predoru Markovec, pa najbrž še udeleženci ne vedo več). Se samo bojim, da bo pri projektiranju prišlo do outsourcinga projektov, kjer se bo vse projektiralo v Indiji in na Kitajskem (se že dogaja po svetu), izvajalci v Sloveniji se bodo pa križali, ko bo treba vse skupaj sestaviti.

Pri lokalnih zadevah pa praktično ni možne rešitve, kajti županski lobi je v Sloveniji verjetno med najmočnejšimi na svetu. Žal.

Citat:
Uporabnik keber pravi:
Glede zadolženosti: Tudi Hrvati še nimajo vsega zgrajenega, daleč od tega. Oni se bodo še precej bolj zapufali kot mi. Sicer pa ne vem, kaj jamrate glede pufov, tako ali tako jih najema Dars, ne država, poplačujejo se pa iz cestnin in ne iz proračuna.

Klikni za razširitev

Ah, kdo pa cestnine plačuje ?

Uporabniki, ne pa državni proračun kot kje drugje v okolici.

Če ne drugega, je vsaj slovenska zadolženost polovična od hrvaške, tudi na račun avtocest.

Citat:
Uporabnik sass pravi:

Citat:
Uporabnik ggg pravi:
bos povedal se kaj vec o zelezniskem tunelu iz leta 1906, ki povezuje gorenjsko s primorsko (hint: bohinjska bistrica, ki so ga v 4 letih zgradili s krampi, lopatami in kasneje z dinamitom...) v 4 letih!!

nakladas, da se kar kadi, za 1000eur po cm bi morala biti pozlacena 14 pasovnica, tako pa je od vsakega metra sct pobasal v zep 80.000eur tkole na uc...

Klikni za razširitev

fak, pa tu ste sami znalci.
kot prvo, ne znaš niti računat. cena za predor šentvid ni 100 000 EUR na m'. skupna cena je 135M evrov za dve predorski cevi po 1480m in dve priključni rampi po 550m. če to podeliš, znese 33 000 EUR na m'.
kot drugo, primerjaš jabolka in krompir. primerjaš izgradnjo železniškega predora z izkopnim profilom cca 40m2 in izgradnjo AC predora z izkopnim profilom 90m2 (2 pasova), 145m2 (3 pasovi) in 330 m2 (kaverna). železniški predor je izveden v odlični hribini (apnenec?), zato ni bilo potrebne praktično nobene podgradnje. šentvid v najslabšem možnem (glina, melj), zato so ponekod vgrajevali tudi po 1 sidro/2,5m2, 15 cm torkreta, TH loki na 1m, piperoof na 7m... ali si primerjal elektrostrojno opremo enega in drugega predora? koliko kamer, luči, požarnih senzorjev, opozorilnih naprav in druge varnostne opreme je omenjenem železniškem predoru?
in ti bi šel šentvid kopati z dinamitom. svašta

Klikni za razširitev

Da se vmešam v debato, ker me resnično jezi stanje slovenskih cest (ne samo AC), in ker se dejansko nekateri delajo norca z mojega denarja. Ker živim v bližini bohinskega predora, ki so ga kot je ze ggg omenil, zgradili in opremili v manj kot 5 letih z golimi rokami skozi 1800m+ visok hrbi bi samo pripomnil, da se lepo prosim ne žali tega dosežka ...

Bohinjski predor:
- je bil ob izgradnji dolg 6340 m
- je enocevni dvotirni predor (kar je nakako primerljivo recimo s cevjo enega predora naše AC brez odstavnega pasu oz. malenkost manj, vsekakor pa precej več kot 40m2 izkopnega profila)
- geološka struktura sploh ni enovita in enostavna (čeprav je res v 90% apnenec) .. aja apnenec pod 1200m "materiala" je vse prej kot "trdna" struktura
- predor je gradilo "samo" okoli 2000 ljudi
- v predoru izvira potok oz. "reka", ki v fazi deževja doseže pretok primerljiv s klasičnim pretokom recimo reke Bače
- v predoru so na vsakih 150m manjše "kaverne" za potrebe vzdrževanja in varnosti, promerljive so z "odstavnimi" mesti v slo AC predorih na dveh mestih se nahaja tudi večja dvorana
- obok predora je iz kamnitih skladov debeline med 0,5 do 1 m

Skratka 2000 ljudi, 6,6 km dvotirnega predora v 5 letih ... predor je funkcionalen in odprt že 103 leta, daljše obdobje (par mesecev) je bil zaprt samo leta 45 ko so Nemci med umikom zrušili severni portal, drugače je povprečno na vsaki dve leti zaprt za kakšen dan zaradi prevelike količine vode (pa še to samo zaradi varnosti). Predor je bil projektiran v nulo in ima določen % naklona, ter vstopne portala pod kotom s katerim se doseže največji pretok zraka (predor nima "zračnikov", pa je kjub dolžini 6km+ bil polno funkcionalen v času parnih lokomotiv). Vzdrževanja predora praktično ni, na njem se dela le redna dela v okviru vzdrževanja proge (pregled, popravilo tirnic).

In fama o nemških AC je lahko tudi fama o nemških (avstroogorskih) železnicah in tudi cestah, ki so v večini primerov še vedno ene boljših povezav v naši domovini. Poglej recimo večino slovenskih visokogorskih prelazov, ki imajo letnico nastanka v času AO monarhije.

Pod črto, danes je projektiranje in gradnja cest znanost ki pobere 90% denarja samo za svoj obstoj in 10% za dejanski nastanek nečesa novega.

AMEN!

Za tale nikakav mostiček čez potok na koncu kamniške smodnišnice traja projektiranje že kaki dve leti. Lani jeseni je bilo še po TV, in je pokazalo dotičnega projektanta. Rekel je, da bo gotovo nekako letos aprila pa je stanje še vedno tako. Koliko denarja so prigoljufali na ta račun bi bila zanimiva naloga kriminalistov. Da pa bi se kam premaknilo bi prosil delavce v purflfabrki, da v ponedeljkih testirajo purfl pod tem mostom in ne tam kjer ponavadi.
Nimam nobenih utvar, da je pri gradnji in vzdrževanju avtocest kaj bolje. Kaj so delali lani v tistih dveh štajerskih predorih in kaj delajo spet letos? Ravbarkomanda je več časa napol zaprta kot odprta.

No, takle propust se zlahka sprojektira v enem mesecu. Grem pa stavit, da tukaj projektant ni kriv, da se že toliko časa ni nikamor premaknilo.

Je pa res, da danes za vsako najmanjše sranje rabiš za tadebel fascikel projekta. 10 km normalne avtoceste z viaduktom ali dvema rabi okoli 5-10 fasciklov IDZ, 15-20 IDP,. 30-40 PGD/PZI. Tadebelih. Ker je pač taka zakonoidaja (pa da ne bo mislil, da je to samo pri nam). Pod Francem Jožefom je bil celoten projekt za izgradnjo 50 km normalne železniške proge debel 3 cm (plus še zbirka načrtov tipskih objektov, uporabnih pri vseh gradnjah železnic). Danes je drugače.

Seveda pa tudi tukaj prihajka do nekih dezinformacij: Bohinjski predor so delali 6 let (z današnjo tehnologijo bi ga lahko zgradili v 3 letih). Ampak nihče ni napisal, kdaj so se dejansko začeli ukvarjati z njim, to pa je skoraj 30 let pred začetkom gradnje. In prav tako ni nihče napisal, da je pri njegovi gradnji umrlo 55 ljudi, za en poln avtobus. Oprostite, ampak take gradnje se pač danes ne moremo iti.

Citat:
Uporabnik keber pravi:
No, takle propust se zlahka sprojektira v enem mesecu. Grem pa stavit, da tukaj projektant ni kriv, da se že toliko časa ni nikamor premaknilo.

Je pa res, da danes za vsako najmanjše sranje rabiš za tadebel fascikel projekta. 10 km normalne avtoceste z viaduktom ali dvema rabi okoli 5-10 fasciklov IDZ, 15-20 IDP,. 30-40 PGD/PZI. Tadebelih. Ker je pač taka zakonoidaja (pa da ne bo mislil, da je to samo pri nam). Pod Francem Jožefom je bil celoten projekt za izgradnjo 50 km normalne železniške proge debel 3 cm (plus še zbirka načrtov tipskih objektov, uporabnih pri vseh gradnjah železnic). Danes je drugače.

Seveda pa tudi tukaj prihajka do nekih dezinformacij: Bohinjski predor so delali 6 let (z današnjo tehnologijo bi ga lahko zgradili v 3 letih). Ampak nihče ni napisal, kdaj so se dejansko začeli ukvarjati z njim, to pa je skoraj 30 let pred začetkom gradnje. In prav tako ni nihče napisal, da je pri njegovi gradnji umrlo 55 ljudi, za en poln avtobus. Oprostite, ampak take gradnje se pač danes ne moremo iti.

Klikni za razširitev

Samo par opomb, koliko fasciklov sranja se danes rabi za en km AC ne vem, vem pa da je bila AO birokracija pravtako na nivoju! Opisi gradnje železniške proge jesenice-trst zasedejo par 100 m2 arhiva in so še danes "čudo", ki ga niti ni še noben prebral. Koliko časa so projektirali progo mi ni znano, je pa vsakor čas krajši od 30 let .. 35 let mislim da je bilo od prve zamisli do začetka gradnje. Geološki del - meritve in projektne dokumentacije so verjetno delali 10-15 let (koliko časa je pa trajalo projektiranje šentviškega predora? 30 let (vmes se je lj že malo razširila pa so morali še 1x na novo)?!)!

Bohinjski tunel je bil zgrajen v manj kot 5 letih, začeli so jeseni 1900 končali (prva vožnja vlaka skozi tunel) pa poleti 1905. Umrlo je res 55 ljudi .. danes bi rekli da je tak tunel nemogoče varno narediti in ga pač nebi (umrl nebi nihče)!

Celo progo praga-trst oz traso "bohinjske železnice" (jesenice-trst) so zgradili v 6 letih, dejansko so šli parkrat skozi alpe in bohinjski predor ni edini na tej trasi (recimo je še daljši "karavanški tunel"). Skupno okoli 160 km po vseprej kot ravnem terenu (spet danes bi Zidar rekel da v 100letih in z vsem zlatom na svetu to ni mogoče naredit). Na njej stoji tudi najdajši kamniti lok na svetu - solkanski most! Vse v 6 letih!!!

Skratka občudovanja vreden dosežek v vseh pogledih, še najbolj pa je občudovano to da cela proga še danes stoji v več ali manj originalnem stanju! In če si pogledaš kako zgleda tudi veš zakaj ...

Par 100 m2 arhiva ...

Najbrž, ja
A si sploh predstavljaš, kaj je par 100 m2 arhiva za en projekt? Mogoče pa lahko poveš, kje se to čudo nahaja, da gremo pogledat.

Kje se da videt pa gradivo za slo AC?

Par 100m2 gradiva je samo izmisljen podatek, koliko dejansko zasede in kje se nahaja (najbrz je kje na Dunaju, nekaj pa je v lasti slo-zeleznice [železniski muzej?]) se mi ne sanja. Vseeno pa vem, da je vsak meter proge dokumentiran in to kar prevečkrat. Recimo da so ob 100 letnici proge pripravili razstavo fotografij in je ze izbor najboljsih bil precej mukotrpno delo. Pač AO je bila birokratska država, pa še vedno se je dalo kaj narediti (za razliko od danes).

Eno vprašanje.

Komu oz. keri 'firmi' je AO dala graditi to traso železnice?

Citat:
Uporabnik franci pravi:
Eno vprašanje.

Komu oz. keri 'firmi' je AO dala graditi to traso železnice?

Klikni za razširitev

Dejansko so res "firme" gradile to progo, ni pa nikjer bilo enotno. Večinoma so bili avstrijske firme, nekaj tudi italjanskih .. dejstvo pa je da so fizički radniki bili večinoma slovenci. Za bohinjski tunel bi rekel da je bila gradnja zaupana italjanom (tehnologija?), saj so pri spomeniku umrlim v nesreči poleg slovenskih tudi italjanska imena in priimki.

Pa dovolj off ...

Citat:
Uporabnik Fe3 pravi:
Kaj so delali lani v tistih dveh štajerskih predorih in kaj delajo spet letos?

Klikni za razširitev

Lani so obnavljali elektrostrojno opremo v predorih Pletovarje in Golo Rebro v ceveh v smeri Maribor - Ljubljana, letos pa v ceveh v smeri Ljubljana - Maribor.
Predlagaš, da naj zaprejo komplet avtocesto in promet čez Frankolovo pošljejo od Tepanja do Celja?
Preden se spet kdo zaleti; del ni izvajal SCT in ne delajo, ampak so delali, zadeva ja namreč končana.

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Kje se da videt pa gradivo za slo AC?

Klikni za razširitev

Arhivi Darsa v Celju za novejše avtoceste in arhivi DRSC-ja v Ljubljani za starejše.

>>> Par 100m2 gradiva je samo izmisljen podatek,
No lepo. Ker si upam trdit, da načrti za Bohinjsko progo ne presegajo več kot današnjih nekaj fasciklov. Še posebej zato, ker sem imel sto in več let stare načrte za železnice (ne sicer posebej Bohinjsko) že v rokah in si zelo dobro predstavljam, kaj in kako so risali takrat. RIsali so natančno, vendar pa malo. Že 30 let in več stari načrti projektov so približno za faktor 5-10 manj obsežni kot današnji.

Bulšit!
Za lani sem povsem siguren, da je bila nekaj časa zaprta ena cev potem pa še druga.
Sicer imam o vseh teh cestnih dogajanjih svoje mnenje in spremeni se lahko le na podlagi mnogih nasprotnih izkušenj ali pa pravnomočno obsodbo odgovornih.